Pred Dnevom inovativnosti: inovacije so ključ do konkurenčnosti in odpornosti gospodarstva

GZS bo v torek na dogodku Dan inovativnosti podelila nacionalna priznanja za inovacije. Letos je sodelovalo 245 inovacij, pri katerih je sodelovalo 1300 posameznikov. Pred tem dogodkom so na novinarski konferenci predstavniki GZS ter ministrstva za visoko šolstvo in gospodarstvo poudarili, da so znanost in inovacije ključ do trajnostnega razvoja, konkurenčnosti in odpornosti gospodarstva.

Slovenija je na Svetovnem inovacijskem indeksu leta 2024 padla na 34. mesto, medtem ko je bila leta 2012 na 26. Tudi na evropskem inovacijskem indeksu ostajamo med zmernimi inovatorji. Izdatki podjetij za inovacije so med nižjimi v EU – dosegamo zgolj 91 odstotkov evropskega povprečja. Leta 2023 so bruto domači izdatki države za raziskave in razvoj v podjetjih znašali 42 milijonov evrov, kar je bistveno več kot v letu 2022 (32,3 milijona evrov), a še vedno manj kot rekordnih 56 milijonov v 2019. »Inovacije so danes, ko vidimo, kaj se dogaja v svetu, še toliko bolj pomembne, saj se ne moremo več zanesti na dosedanje partnerje v svetu. Za razvoj moramo poskrbeti sami,« je opozorila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. Pohvalila je aprila 2023 podpisan sporazum med GZS, vlado in znanstveno sfero, s katerim sta se država in gospodarstvo zavezali nameniti 2,8 odstotka BDP za raziskave, razvoj in inovacije (RRI) do leta 2027.

»Ključen korak, da naredimo večji skok v inovacijah slovenskega gospodarstva, je sistematično in kontinuirano financiranje, za kar imamo sedaj podlago,« je poudarila. Z ministrom Papičem se v GZS strinjajo, da se z raziskavami, razvojem in inovacijami v določeni meri ukvarjajo vsi resorji, zato je po njeni oceni ključno, da se ta področja začnejo skupno upravljati. »Vlada je v tem primeru pokazala politično zrelost z ustanovitvijo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS). Ta ni le agencija ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, temveč postaja mehanizem za upravljanje sredstev za raziskave, razvoj in inovacije več resorjev. Prav tako je novela zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti jasno predvidela 0,25 odstotka BDP za inovacijsko dejavnost, kar kaže na zavest o pomenu stabilnega financiranja,« je dejala, a hkrati opozorila na nekontinuiranost razpisov za inovacijsko dejavnost. Po besedah generalne direktorice podjetja potrebujejo rešitve tukaj in zdaj. Da se bodo rezultati povečanega vlaganja v RRI poznali, pa je potrebnih vsaj 5 let kontinuiranega stabilnega financiranja.

Za preboj na globalni ravni morajo podjetja ponujati rešitve, ki jih drugi nimajo

»Znanost, raziskave, inovacije in gospodarstvo so naravni zavezniki. Uspešno sodelovanje pomeni, da se tako gospodarstvo kot akademske institucije prepoznavajo kot partnerji, ki skupaj iščejo rešitve za aktualne gospodarske izzive. V Sloveniji že imamo dobre odnose med akademsko sfero in gospodarstvom, za vse pa bo koristno, če postanejo odlični,« je dejal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. Izrazil je zadovoljstvo, da je vlada izpolnila zavezo in povečala javna in zasebna sredstva za znanstvenoraziskovalno, razvojno in inovacijsko dejavnost.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je opozoril, da je Slovenija premajhna, da bi podjetja lahko uspevala le na domačem trgu. Vendar pa morajo za preboj na globalni ravni ponujati rešitve, ki jih drugi nimajo — pri tem so ključni razvoj in inovacije. Izpostavil je, da je naš cilj preboj v skupino močnih inovatork, kar želimo doseči z razvojem trga tveganega kapitala, dodatnimi sredstvi za inovacije ter večjim prenosom znanstvenih dosežkov v gospodarstvo. Ministrstvo bo zato še letos in v začetku prihodnjega leta objavilo razpise za spodbujanje raziskovalno-razvojnih in inovativnih projektov ter pilotno-demonstracijskih projektov. Prvič bo objavljen tudi razpis STEP Slovenija v vrednosti 60 milijonov evrov, namenjen razvoju kritičnih tehnologij za tehnološko suverenost Evrope, in sicer na področju čistih tehnologij, biotehnologij ter digitalnih in globoko-tehnoloških inovacij. Razpise bo izvajala agencija ARIS. »Inovativnost bo ostala osrednji cilj vseh prihodnjih strateških programov ministrstva, saj vem, da so slovenska podjetja sposobna soustvarjati tehnološko prihodnost Evrope,« je napovedal Han.

Na novinarski konferenci sta se predstavila tudi kandidata za priznanje

Andraž Rumpret, direktor Iskra PIO, je povedal, da jim bo morebitna državna podpora prek razpisov olajšala razvoj in inoviranje. V Iskra PIO med drugim razvijajo naprave za uporabo v mikrobiologiji. Direktor je še povedal, da dobro sodelujejo z raznimi inštituti in fakultetami ter razvijajo naprave skladno z njihovimi potrebami.

Direktor Rota Matjaž Pavlinjek pa je poudaril, da brez inovacij in inovatorjev nobeno podjetje v Sloveniji ne more preživeti, zato v podjetju spodbujajo inoviranje ter večajo prepoznavnost podjetja, kar jim pomaga pridobiti kakovosten kader.