Predsednica je obljubila, da ne bo tiho. A kdaj je najglasnejša?

Foto: predsednica-slo.si/ Bor Slana/STA
POSLUŠAJ ČLANEK

»Ne bom tiho.« S temi besedami je predsednica republike Nataša Pirc Musar junija 2022 opredelila osrednje gonilo njenega dela. Saj da se že vse življenje ukvarja s temeljnimi človekovimi pravicami in temelji pravne države, prav predsedniška funkcija pa je tista, kjer je boj za obe omenjeni področji poudarjeni. A njeni odzivi na občasno žaljiv in sovražen javni diskurz kažejo, da se oglasi predvsem takrat, ko je to v korist njenim političnim zaveznikom na levici, ne pa tudi takrat, ko so žrtve žalitev in obračunavanj na desni strani.

Odziv predsednice republike ob nedavni tragediji v Novem mestu je v javnosti sprožil mešane odzive. Pirc Musarjeva je na kraj zločina sicer šla prižgat svečo v poklon Alešu Šutarju in vsem drugim žrtvam nasilja. Že nekaj dni pozneje je odgovornost za kritične varnostne razmere z besedami, da smo »skupaj zavozili«, pripisala kar vsem, kar je v delu javnosti sprožilo ogorčene odzive.

V svojem nagovoru je med drugim tudi poudarila, da je treba opustiti sovraštvo in sovražni govor, ker ne prinašata nič dobrega. »V naši državi naj torej ne bo prostora za nasilje, nestrpnost in izključevanje,« je dejala zbranim poslankam in poslancem.

Od lajanja do fašistov

V luči njenega prizadevanja za kulturo dialoga smo v uredništvu Domovine na predsednico republike naslovili prošnjo za odziv na nekatere primere nestrpnosti v javnem prostoru. Na septembrski prireditvi na Graški gori so tako med drugim citirali besedilo pesnice in aktivistke Svetlane Makarovič, s katerimi je ta na enem od protestov v času prejšnje vlade z izrazi, kot so »svinja« in »fašist« brezsramno obračunala z zgodovinarjem in novinarjem Jožetom Možino.

Drugi primeri so novejšega datuma. Poslanka Svobode Mirjam Bon Klanjšček je nedavno na seji odbora za izobraževanje poslancu NSi Aleksandru Reberšku zabrusila, da »laja«, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pa je poslancu SDS Žanu Mahniču dejala, da »ni dovolj alkohola, ki bi iz njega naredil možatega, plečatega moškega«. Zanimal nas je tudi odnos predsednice republike do ravnanja odvetnika Stojana Zdolška, ki zastopa predsednika vlade in ki je novinarki Tarče pred tedni onemogočil sodelovanje na novinarski konferenci in postavljanje vprašanj.

Vsebino naše prošnje navajamo v nadaljevanju.

Spoštovani,

na tedniku Domovina pripravljamo prispevek na temo kulture dialoga v državi. Predsednica republike je ob najavi svoje kandidature napovedala, da ne bo tiho, ko gre za vprašanja človekovih pravic in pravne države. Nismo pa (še) zasledili, da bi se v javnih nastopih opredelila do nekaterih javno izpostavljenih primerov. Prosimo torej za odziv na naslednje primere.

- Poslanka Svobode Mirjam Bon Klanjšček je v državnem zboru poslancu NSi Aleksandru Reberšku dejala, da „laja“, torej ga je primerjala s psom.

- Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je poslancu SDS Žanu Mahniču dejala, da "ni dovolj alkohola, ki bi iz njega naredil možatega, plečatega moškega". Je takšen diskurz primeren njenemu položaju?

- Pred časom so bili udeleženci proslave v organizaciji zveze borcev na Graški gori priča označevanju novinarja in zgodovinarja Jožeta Možine za svinjo, izdajalca in fašista ter pozivanju k utišanju. Kako predsednica republike gleda na ta primer - tudi v luči njenega nekdanjega poklicnega udejstvovanja na nacionalni televiziji?

- Kako predsednica gleda na primer poskusa utišanja novinarke Tarče, ki ji odvetnik predsednika vlade Stojan Zdolšek ni želel podati izjave v zvezi z vsebino poročila KPK?

Iz urada predsednice republike so nam posredovali naslednje pojasnilo, ki ga objavljamo v celoti:

Predsednica republike vedno in povsod zagovarja kulturo dialoga – še posebej v politiki, kjer so razlike pričakovane, a način razprave odraža zrelost družbe. Besede imajo težo. Od tistih, ki so izvoljeni, da vodijo in predstavljajo državljanke in državljane, pričakuje, da to težo spoštujejo. Tudi kadar se ne strinjajo, morajo znati komunicirati dostojanstveno in spoštljivo.

Primerov neprimerne komunikacije v Državnem zboru je žal preveč. Do nespoštljivega in žaljivega govora prihaja na obeh straneh političnega spektra, čeprav se bo v določenih medijih to poskušalo prikazati enostransko. Neprimerni in nevarni so tako npr. tudi zadnji pozivi poslanca Žana Mahniča k oboroževanju državljank in državljanov Prav tako je bila popolnoma neprimerna razprava nekaterih poslancev stranke SDS, predvsem gospoda Mahniča in Poglajna, ob interpelaciji ministra Simona Maljevca. Minister je bil tarča nedopustnih žaljivk na podlagi njegovega izgleda in spolne usmerjenosti, ki nikakor ne bi smele imeti mesta v Državnem zboru. Predsednica torej ne sprejema dvojnih meril, saj politična kultura ni stvar ideološke pripadnosti, ampak osebne odgovornosti.

Kot nekdanja novinarka predsednica tudi vedno jasno zagovarja svobodo medijev in neodvisnost novinarskega dela. Omejevanje dostopa novinarjem na novinarske konference ali sklicane izjave ni praksa, ki jo predsednica podpira. Nasprotno, svojo veličino in odnos do demokracije pokažemo predvsem takrat, ko se pogovarjamo oz. odgovarjamo tudi tistim, ki nas kritizirajo. V demokratični družbi moramo biti sposobni poslušati drug drugega, tudi takrat, ko se ne strinjamo. Kultura dialoga ne pomeni odsotnosti razprave, pomeni pa, da jo znamo voditi spoštljivo.

Ne znajde se najbolje

»Floskule,« je politični analitik Miran Videtič za Domovino komentiral predsedničin odziv, v katerem konkretnih primerov sovražnega diskurza ali ni naslovila oziroma obsodila ali pa je to storila le zelo posredno. Če je bila njena retorika v preteklosti skladna z interesi odvetniške pisarne, pa jo je zdaj po besedah Videtiča prilagodila ideologiji, ki ji je omogočila predsedniški položaj.

V njenem primeru se sicer spoštljivost odnosa ne kaže samo v retoriki, ampak tudi v tem, koga predlaga na položaje oziroma funkcije. Če ona na položaje, pri katerih ima pravico predlagateljstva, predlaga skrajnosti enega političnega pola, bo težko besede zmernosti uporabljala v retoriki. »Ne znajde se najbolje v tej svoji predsedniški funkciji,« je pojasnil Videtič.

Predsednica republike s pripadnikom romske skupnosti. Foto: STA

Titove floskule

Kot je dodal, pa človeka »dejansko pogreje«, da pride v državni zbor in politikom in državljanom pove, da smo »vsi zavozili«. »Ni res. To so Titove floskule iz leta 1968, ko so bile študentske demonstracije in je rekel, da smo vsi odgovorni. Ne, odgovorna je bila takrat samo komunistična partija,« je ponazoril analitik.

Tudi tokrat je po besedah Videtiča odgovorna »stranka, ki je obljubljala nebesa«, pa v treh letih in pol ni naredila ničesar. Predsednica republike pa ima težavo, ker je del te iste politične opcije. Tudi iz odgovorov na novinarska vprašanja je po njegovi oceni razvidno, da presliši, kar jo sprašujemo in razlaga »svoje zadeve«. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike