Prejemnikom Meškovega priznanja, ki ga podeljuje ZNP, čestitamo tudi na Domovini

Uredništvo

LPP je Zavodu Živim poslal obvestilo o odstranjenem oglasu, ki ga zdaj pravno preučujejo (foto: Facebook Zavod Živim)
Včeraj zvečer je Združenje novinarjev in publicistov podelilo Meškova priznanja za izjemne novinarske dosežke ter častno priznanje za življenjsko delo.
Za izjemne dosežke v novinarstvu sta bila nagrajena nekdanji novinar in urednik Večera in Dela, sedaj urednik lastnega spletnega časopisa, Peter Jančič ter novinar tednika Koroških Slovencev Nedelja, Hanzi Tomažič. 

 

Častno nagrado za življenjsko delo pa je prejel ustanovitelj Ognjišča, Franc Bole.

Vsem prejemnikom novinarskega priznanja čestitamo. 

Peter Jančič je po mnenju ZNP eden najboljših slovenskih novinarjev. Kolegi ga opisujejo kot "prekaljenega novinarskega mačka", ki je odprt za razpravo in drugačna mnenja. Pisal je 15 let za Večer, nato za Delo, zdaj ima lasten spletni portal, ki ga je poimenoval Spletni časopis. Lani je izdal tudi knjigo z naslovom Fake news - Lažnive novice, v kateri razkriva zakulisje nekaterih najbolj odmevnih medijskih manipulacij zadnjih let.

V svoji karieri je objavil številne preiskovalne zgodbe, ki so imele konkretne posledice na političnem področju. S svojimi članki in analizami v slovenskem medijskem prostoru pušča neizbrisen pečat, hkrati pa s kritičnim pogledom na novinarski poklic nastavlja ogledalo predstavnikom tako imenovane četrte veje oblasti, so navedli v ZNP.

Novinar Hanzi Tomažič je prvi prispevek za Nedeljo, tednik koroških Slovencev, napisal marca leta 1981. Šlo je za potopis o tedenskem študijskem potovanju izobraževalnega Doma v Tinjah po Grčiji. Decembra 2018 je za konec, ko je predal mesto glavnega urednika, znova napisal potopis, in sicer o svoji poti v Kelmorajn.

Tednik Nedelja je pod vodstvom Tomažiča postal še glasilo koroških Slovencev, ki teden za tednom prinaša poglobljeno branje, ne samo o verskih temah, ampak o vseh vidikih življenja na Koroškem. Ne piše pa samo o Koroški, temveč svoj pogled usmerja v vso Slovenijo, Avstrijo in svet, so zapisali v obrazložitvi nagrade.

Tomažič se je prek videa z Nove Zelandije zahvalil za prejeto nagrado, ki jo je v njegovem imenu prejela nova glavna urednica tednika Nedelja Mateja Rihter.

Nagrajenec za življenjsko delo, Franc Bole



Sloveniji bi težko našli človeka, ki je toliko naredil in žrtvoval za svobodo medijev kot Franc Bole. Da je njegovo delo v medijih pomembno za propad diktature in nacionalno osamosvojitev mu je nenazadnje priznala tudi slovenska država, ko je iz rok predsednika republike prejel red za zasluge.

Duhovnik Franc Bole je bil rojen v času fašizma in v šoli ni imel niti ene same ure slovenskega jezika. Po študiju na ljubljanski Teološki fakulteti in duhovniškem posvečenju je v Postojni ustanovil revijo Ognjišče. Medžupnijsko glasilo je hitro postalo najbolj bran slovenski mesečnik, pa čeprav so oblasti Boleta in njegove sodelavce poskušale na vse načine onemogočiti.

Tajna policija je ustvarjalce Ognjišča budno spremljala. »Zmanjkalo« je tudi papirja za tisk. Boletu so za tri leta odvzeli tudi potni list: v demokratični in svobodni tujini je namreč vedno dobil ogromno idej, ki jih je uvajal tostran železne zavese. Revija se v čisto komentiranje politike nikoli ni spuščala, je pa zato širila ideje svobode, demokracije in človekovih pravic. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Franc Bole moral pred sodnika, ker je v Ognjišču odgovoril na pismo bralca o tem, zakaj Tito ni dobil Nobelove nagrade za mir. Celodnevne hišne preiskave na uredništvu revije v Kopru so bile za vse zaposlene hišni pripor: prostorov ves dan nihče ni smel zapustiti, niti visoko noseča tajnica uredništva.

Franc Bole se pritiskom ni niti najmanj uklonil: poleg revije je ustanovil dobrodelni sklad in izdajal knjige, ki so rušile slovenske rekorde tiskanih naklad. Mladim, ki bi se radi poskusili v novinarstvu, pa je izdajal mladinsko revijo Sončna pesem. To je bila nekakšna mala šola novinarstva, iz katere je izšlo več znanih novinarskih peres.


Po zlomu komunizma je projekt Ognjišče zadihal s polnimi pljuči. Naklada revije je dosegla število 104.000, kar je pomenilo, da ga je brala petina Slovenije. Iz dobrodelnega sklada je zrasla Slovenska Karitas – Bole je bil njen prvi direktor. Na področju medijev je bil pionir, saj je med prvimi osvajal nove tehnologije. Ustanovil je Radio Ognjišče, ki je kot prvi slovenski radio oddajal na internetu (1997). Poslušala ga je desetina prebivalstva v državi. Ustanovil je televizijo TV3, ki pa jo je moral po nekaj letih prodati. Mnoge politične ovire so bile previsoke. Botri iz ozadja so pritiskali na oglaševalce, da televiziji niso dajali oglasov.

Bole je v medijih vedno dajal prostor zatiranim ali ljudem na robu družbe. Revija Ognjišče že od svoje ustanovitve naprej predstavlja invalide in njihove zgodbe. Radio Ognjišče pa je še danes edini nacionalni elektronski medij, kjer dobijo dovolj medijskega prostora tudi politična opozicija, oporečniki in preprosti ljudje. V času prevlade medijskega enoumja, ko oblast skuša z zakonodajo omejevati medijsko svobodo celo na internetu, je to še toliko bolj pomembno za demokracijo, pa tudi za ohranitev slovenstva.

Msgr. Franc Bole je pionir krščanskega medijskega prostora in pionir pluralizma v slovenskih medijih. Zaradi izjemnih zaslug za medijsko svobodo v Sloveniji mu Združenje novinarjev in publicistov podeljuje Častno priznanje Boruta Meška za življenjsko delo.
Ljubljana, 19. december 2018
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Prihajajoči dogodki

JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
20