Protest pri maši za LGBT osebe: katoliški vdor med tiste, ki običajno precej radi vdirajo v katoliška prepričanja

Svetovni dan mladih katoličanov je za nami. Sklenil se je prejšnjo nedeljo, 5. avgusta, s slovesno sveto mašo, ki jo je v Lizboni pred okrog poldrugim milijonom mladih daroval papež Frančišek.
V Sloveniji je celotno lizbonsko dogajanje precej izzvenelo s četrtka na petek, ko so se v naši domovini pojavila uničujoča neurja in poplave. Če smo tekom prvih dni avgusta še zasledili kakšno novico iz Lizbone, in to celo v t. i. mainstream medijih, se je to, razumljivo, takoj končalo, ko se je na tisoče Slovencev znašlo v stiski.
Pretekli teden sem se skozi pogovore z udeleženci, ki so se počasi vračali iz Lizbone, vendarle prepričal, da je moralo biti dogajanje v portugalski prestolnici izjemno zanimivo. Dogodek je pač služil kakor svojevrstno ogledalo različnosti Katoliške cerkve. Ko se na enem mestu znajde toliko vernikov iz celega sveta, je seveda treba pričakovati izjemno različnost. Tolikšno, da se utegne kaj celo zaplesti.
Eden takih dogodkov, ki je slovenski javnosti povsem ušel, po svetovnih medijih pa je požel kar nekaj pozornosti, se je v Lizboni zgodil v četrtek, torej že v teku Svetovnega dneva mladih. Tega dne je popoldne skupina konservativno nastrojenih katoličanov zmotila bogoslužje, prirejeno posebej za »romarje LGBTQ«.
Protestniki so s križi in rožnimi venci v rokah peli spravno molitev in pri tem seveda motili sam obred. Poklicana je bila policija, ki je »molitvene protestnike« pospremila iz cerkve Marije Vnebovzete v Ameixoeiri, okrožju Lizbone, in omogočila nemoteno nadaljevanje »svete maše za spolne manjšine«.
Protestniki so bili menda prepričani, da se bo maše udeležil jezuit James Martin, tekom sedanjega pontifikata glasen zagovornik pravic LGBTQ v Katoliški cerkvi, vendar temu ni bilo tako. Tam so našli – nekako v stilu dogajanja, ki ga je v svoji kolumni na temo SDM-ja ta teden omenil že Peter Merše – le duhovnika, napravljenega v mavrično štolo.
Eden od protestnikov, ki ga je policija skupaj z ostalimi priprla, je državne sankcije za Churchmilitant komentiral takole: »To je majhna cena za ljubezen in sledenje našemu Gospodu Jezusu Kristusu! Vsak od dvanajstih ljudi, ki so bili tam, je miren, vemo, da smo storili, kar je prav.«
Najprej je treba reči, da bi SDM-ju delali krivico, če bi dogajanje presojali zgolj po takšnih dogodkih. Vsekakor je bil to le majhen dogodek v morju ostalega dogajanja, kar so mi zagotovili tudi romarji, ki so mi po povratku pretekli teden navdušeno pripovedovali o zanosu, katoliškosti in priložnostih osebnega srečanja z Gospodom, ki so jih doživeli v Lizboni.
Za katoliško misel v splošnem dandanes mahanje z mavrično zastavo ne pomeni nič dobrega. Neredko gre za nekritično uvajanje ideologije v strukturo, ki ima jasno izražen nauk in prepričanja, katera pa bi nekateri radi na silo spreminjali.
Za katoliško misel v splošnem dandanes mahanje z mavrično zastavo ne pomeni nič dobrega. Neredko gre za nekritično uvajanje ideologije v strukturo, ki ima jasno izražen nauk in prepričanja, katera pa bi nekateri radi na silo spreminjali. Mahanje z mavrično zastavo v katoliškem območju običajno pomeni jasno izraženo željo po spremembi, nasilni vdor v katoliško misel, ki je glede nekaterih vprašanj precej jasna, pa naj bo to komu všeč ali ne.
Na drugi strani pa imamo v konkretnem primeru opravka z nekakšnim mavričnim otočkom, v katerega je na silo vdrla neka skupina, ki se je čutila poklicano »z mečem in ognjem« razrešiti svoje probleme. Paradoks je tukaj dvojen: zgodil se je katoliški vdor med tiste, ki običajno precej radi vdirajo v katoliška prepričanja. Če to kam vodi, ne vem, verjetno ne.
Prvič, to nikamor ne vodi, ker, dokler poteka katoliško bogoslužje, je to vendarle svet trenutek in ne prostor za izražanje osebnih mnenj udeležencev ali mimoidočih; drugič, ne vem, v čem je bistvena razlika med militarizacijo mavrične zastave in militarizacijo razpela; tretjič, gre za osebne zgodbe ljudi, zbranih v neki cerkvi, mnogi med njimi z občutkom odrinjenosti iz Katoliške cerkve. Eno je ideologija, ki se skriva za mavrično zastavo, nekaj povsem drugega pa so (neredko težke) osebne zgodbe ljudi.
Eno je ideologija, ki se skriva za mavrično zastavo, nekaj povsem drugega pa so (neredko težke) osebne zgodbe ljudi.
Točka, kjer se lomijo »katoliška kopja«
In na tej točki srečanja med naukom Cerkve in osebnimi zgodbami ljudi se, kakor smo že večkrat zapisali, dandanes lomijo »katoliška kopja«. Med drugim je tako precej prahu dvignil tudi nagovor jezuita Jamesa Martina mladim v Lizboni. Zbudil je precejšnje pomisleke staršev, ki se sprašujejo, ali je svetovni dan mladih primeren prostor za razpravo o LGBT vprašanjih.
Na koncu iz vsega tega ni bilo nič, ker je pater Martin mnogim zbranim mladim držal povsem običajno katehezo brez poudarjanja teh tem; hkrati pa je treba tudi priznati, da v primeru patra Martina – če bi že razlagal svoje ideje o potrebi po spremembi Katekizma glede LGBT tem – človek vsaj ve, kaj razlaga in se s tem lahko sooči. Za koliko drugih predavateljev na SDM-ju nihče ne ve, kaj točno so razlagali in ali so se povsem držali »katoliške moralke«.
Ja, SDM je po definiciji dogodek, ki pokaže vso različnost Cerkve, v nekaterih primerih lahko tudi usodno razklanost. In to kažejo tudi takšni, v preteklih dveh tednih izstopajoči dogodki. Na eni strani denimo mavrične zastave in bogoslužja za »spolne manjšine«, na drugi strani mahanje s križem po vzoru nekih drugih časov. Na eni strani predavanja nasprotnikov Katekizma, na drugi strani pa kateheze zelo katoliških, konservativnih avtorjev. To je pač realna slika Katoliške cerkve v 21. stoletju.
Zadnje objave

Svobodni pravljičarji z Gregorčičeve
10. 2. 2025 ob 6:00

Je Klemen Slakonja z imitacijo storil napako?
9. 2. 2025 ob 15:27

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«
9. 2. 2025 ob 12:30

Čudoviti slap Rinka
9. 2. 2025 ob 9:00

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)
9. 2. 2025 ob 6:00

V poslovni coni Tezno v Mariboru večji požar
8. 2. 2025 ob 20:44
Ekskluzivno za naročnike

Svobodni pravljičarji z Gregorčičeve
10. 2. 2025 ob 6:00

Čudoviti slap Rinka
9. 2. 2025 ob 9:00

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)
9. 2. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
FEB
15
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
20:00 - 22:00
MAR
01
MAR
03
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
18:00 - 20:00
MAR
10
MAR
21
Mednarodni festival Čili in čokolada
10:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«
9. 2. 2025 ob 12:30

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)
9. 2. 2025 ob 6:00

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma
6. 2. 2025 ob 6:00
14 komentarjev
Freising
Manj, ko se bo RKC zapletala v LGBTQ tematiko, bolje bo zanjo.
Vsak človek je enkratna oseba in Bog ga ljubi in sprejema točno takšnega kot ga je ustvaril po svoji podobi. To je bistvo krščanstva.
Cerkev, ki tega ne razume, je na dolgi rok obsojena na propad.
Kaj pa vem
Da, človek je enkratna oseba in ni prav, da je podvržen manipulacijam. Negotovi najstniki tako iščejo svoj košček sveta na napačnih mestih. Preprosto ni prav!!! Zmanipuliran najstnik posega v Božje stvarstvo, tisti, ki mu to omogoča, je po moje kriminalec, ali pa recimo po starem, ima SMRTNI greh.
slash97
Mlačnih duhovnikov - reši nas, o Gospod!
Kaj pa vem
Ljudska modrost pravi; kdor bi rad bil všeč vsem, nazadnje ni nikomur. Ljudje globoko v sebi hočemo trdna načela in ne prilagajanje. Se močno strinjam z vami. Taka mlačnost tlakuje pot skrajnim skupinam, recimo Scrutum Deum, upam da sem prav napisala. Ta skupina ima v marsičem prav, le da ne premore prav nobene tolerance do tistih, ki se z njo ne strinjajo.
VODA
bodo muslimani vse uredili, "katoliška" evropa pa naj kar sanja o transrodnosti in podobnem. bomo takrat zadovoljni?
Hribarjev Rafko
Źal
Kaj pa vem
Predvidevam, da bo do tega prišlo in upam, da bo to počasi. Kolikor imam stika z muslimani iz nam bližnjih krajev, lahko rečem, da so to zelo v redu ljudje, s katerimi se da zelo lepo živeti z ramo ob rami. Drug problem je džamija v Ljubljani, ki ni zrasla iz hotenj tukaj živečih muslimanov, tako velikega centra sami niti ne bi bili zmožni zgraditi. Brez tuje pomoči bi bil pač malo manjši, vendar še vedno dovolj velik. Za njeno gradnjo je zaslužen tuji kapital in predvsem levica, ki na vsak način hoče škoditi avtohtonemu prebivalstvu.
MR
"ne vem, v čem je bistvena razlika med militarizacijo mavrične zastave in militarizacijo razpela"
Vam jaz povem: razpelo je simbol največjie Božje ljubezni in vabi k spreobrnjenju.
Pride zastava je simbol greha.
"Okoli poldneva dne 27. oktobra leta 312 je na nebu zagledal bleščečo svetlobo, nato pa se je izrisal križ, sestavljen iz črk P in X. V tem trenutku je zaslišal glas, ki ga je nagovoril v latinščini: »V tem znamenju boš zmagal« (In Hoc Signo Vinces). Ta dogodek je Konstantin razumel kot razodetje in znamenje boga, zato se je odločil, da bo simbol, ki ga je videl na nebu, postal emblem njegove vojske. Naslednji dan je Konstantin premagal svoje nasprotnike in postal Rimski cesar."
MR
Poleg tega je simbol križa mogoče videti tudi v grbu papeške Švicarske garde.
MatevzSedej
Gornji umirjeni komentar je potrebno pohvaliti, saj najverjetneje prihaja iz katoliških (teoloških?) vrst. Jasno je, da teorija spola ni združljiva s krščanskim naukom. Kar pa je tudi jasno je, da obstajajo osebe, ki jih privlači isti spol (pustimo ob strani tiste, ki s tem le eksperimentirajo na podlagi nekih novodobnih kulturnih vzorcev) ter da je pač katoliška teologija glede obravnave tega pojava zelo šibka (omejuje se na opredelitev neurejenega nagnjenja, ki samo po sebi ni greh, greh je homoseksualno spolno dejanje). To sicer res ni centralna tema ne za katolištvo ne za svet, a kljub temu potrebuje poglobljen razmislek Cerkve. Tudi ni velika tema v Sloveniji, ki je sicer blago konzervativna in kjer bi tudi v katoliških konzervativnih vrstah težko našli koga, ki bi istospolne izganjal iz Cerkve; ti, ki so v Cerkvi želeli biti navzoči, so že našli diskretno pot vanjo (tihi neporočeni, pogosto tako ali drugače aktivni župljani, navsezadnje v preteklosti tudi v duhovniških vrstah). Kaj torej potrebujemo v slovenskih okvirih? Najti moč, da se - kljub vsiljevanju LGBT ideologije s strani dela države in dominantnih krogov družbe - ne vdamo tistemu razpoloženju, ki se v katoliških vrstah v neformalnih situacijah kaže v blago posmehljivem odnosu do istospolnih oseb. Naj zavračanje LGBT/gender ideologije ne postane razlog, da bi kakorkoli slabšalno govorili o istospolnih osebah. Prav tako naj to ne bo razlog, da bi zamahnili z roko nad potrebo po poglobljenem teološkem razmisleku o pojavu istospolnosti, ki bi tem osebam pomagal osmisliti njihovo spolno usmerjenost.
A. Novak
"navsezadnje v preteklosti tudi v duhovniških vrstah"? Samo v preteklosti? Saj je dandanes taka velika večina v duhovniških vrstah.
baubau
Vi sami zelo dobro veste, da to, kar ste zapisali, ni resnica.
AlojzZ
Mladifest v Medjugorju pa sploh niste imeli namena pokriti, kajne?
debela_berta
Međugorje nateg vseh nategov...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.