Radikalna desnica v Nemčiji in ZDA na ulicah s podobnimi cilji kot slovenska levica
Embed from Getty Images
Slovenijo in Nemčijo druži večinska podpora državljanov vladnim ukrepom proti širjenju koronavirusa. Obe državi se hkrati soočata z uličnimi protesti proti omejevanju svobode in državljanskih pravic, ki jim naj bi bile kratene s strani oblasti.
Razlika pa je, da so pobudnice slovenskih protestov radikalne levičarske skupine, ki na ulice vlečejo tudi zmernejše državljane levih nazorov. V Nemčiji pa je vlogo razpihovalca ljudskega nezadovoljstva prevzela radikalna desnica, natančneje populistična Alternativa za Nemčijo (Afd). Medtem ko se protestov v Sloveniji udeležujejo politiki Levice in SD-ja, v Nemčiji to počnejo voditelji Afd.
Razlika med državama je še ena. Razgreto situacijo nemški osrednji mediji skušajo umiriti, medtem ko za slovenske tega ne bi mogli trditi.
V Stuttgartu (in še nekaterih mestih) se je, podobno kot v Ljubljani, minuli vikend skupaj zbralo okrog 20 tisoč ljudi, ki so protestirali proti restriktivnim ukrepom zvezne in državne oblasti ob koronavirusni krizi. Protestniški toni na nemških trgih, ulicah in skupinah na družabnih omrežjih se krepijo.
Kot piše Spiegel, nezadovoljneži "ne delijo prepričanja, da moramo za zajezitev koronavirusa poseči v nekatere pravice in svoboščine, temveč v ukrepih oblasti vidijo grožnjo njihovi kvaliteti življenja, saj ne verjamejo, da je virus sploh tako nevaren." Mnogi med njimi takšno stališče nadgrajujejo s teorijo zarote svetovne elite, povezanimi s prisilnim cepljenjem ter uvajanjem škodljive tehnologije 5G.
A za razliko od Slovenije, kjer takšne trditve prihajajo z leve strani, jih v Nemčiji promovira radikalna desnica. Med protestniki je v enem od saksonskih mest v soboto marširal tudi predsednik Afd, Tino Chrupalla.
Po njegovem prepričanju so ukrepi zvezne vlade "povsem nesorazmerni", zato ga ne čudi, da so se ljudje podali na ulice. Ne razume tudi kritik na račun protestov v času koronavirusnih omejitev. "Državljani s protestiranjem udejanjajo svoje osnovne demokratične pravice," poudarja Chrupalla. Pri tem ga veseli, da na ulicah ni zgolj desnica, temveč vse več sredinsko usmerjenih državljanov. "Dejstvo, da se odpor širi tudi v središčni del družbe, bi vladi moralo dati misliti." Desničarski politik napoveduje, da bodo protesti še rasli, obenem pa ga ne skrbi, da so med protestniki tudi ekstremisti, povzema Spiegel.
Chrupalla je tudi prepričan, da notranja ministra deželne in državne vlade želita policijo obrniti proti lastnemu ljudstvu.
In nemške oblasti res skrbi. Kot piše Spiegel, je eden glavnih razlogov raznolikost protestnikov. Res je med njimi mnogo privržencev teorije zarot, anticepilcev in sovražnikov Merklove. A tem so se pridružili delavci, ki so zaradi gospodarskih posledic že izgubili službo, pa tudi mame samohranilke. Ter seveda državljani, ki verjamejo, da so na udaru njihove ustavne pravice.
Zadnji vikend je bilo po Nemčiji 70 takšnih shodov s skupaj 19 tisoč udeleženci.
In rešitev situacije? Nakazuje se v treh strateških pristopih: komunikaciji, vladavini prava in v denarju.
V Nemčiji najprej želijo spodbuditi odprto, strpno in konstruktivno razpravo o okoliščinah krize in ukrepov, ki se izvajajo. Celotno dogajanje želijo zadržati znotraj vladavine prava, vključno z resno kazensko obravnavo groženj, med katerimi so tudi pozivi k usmrtitvi kanclerke Merklove. Veter iz jader pa nameravajo protestnikom in njihovim političnim botrom vzeti predvsem s stimulacijskimi finančnimi programi, ki bi zavarovali delovna mesta in gospodarstvu ter prebivalstvu omogočili, da ostane likvidna.
"Tako potrošeni denar je ključna cena, ki jo moramo plačati, da podpremo našo liberalno demokracijo," avtorji zaključujejo svoj članek v Spieglu.
Proti ukrepom, ki omejujejo njihovo gibanje, protestirajo tudi v 30 od 50 prestolnic ameriških zveznih držav. Spodbujeni s tviti svojega predsednika da "osvobodijo svoje zvezne države," na ulicah zahtevajo vrnitev v svobodo gibanja in delovanja.
Med protestniki so tako zagovorniki teorij o svetovni koronavirusni prevari, pa tudi nekatere radikalne skupine, ki se bojijo, da jim zvezne oblasti pod pretvezo želijo zapleniti orožje in obvesti "medicinski vojni zakon", pod katerim bi vse obvezno cepili proti COVID-19.
Tudi preko luže opažajo, da omejitveni ukrepi ustrezajo agendi novačenja ljudi za skrajnejše politične ideje. "Ljudje, ki so z vse manj denarja prisiljeni tičati doma, so bolj dojemljivi za raznovrstne ideje in gibanja," Economist navaja mnenje predstavnika nevladnega proti-ekstremističnega projekta.
Pri tem za širjenje svojih sporočil radikalne skupine uspešno uporabljajo platforme kot so Facebook, Gab in Telegram.
Embed from Getty Images
Slovenijo in Nemčijo druži večinska podpora državljanov vladnim ukrepom proti širjenju koronavirusa. Obe državi se hkrati soočata z uličnimi protesti proti omejevanju svobode in državljanskih pravic, ki jim naj bi bile kratene s strani oblasti.
Razlika pa je, da so pobudnice slovenskih protestov radikalne levičarske skupine, ki na ulice vlečejo tudi zmernejše državljane levih nazorov. V Nemčiji pa je vlogo razpihovalca ljudskega nezadovoljstva prevzela radikalna desnica, natančneje populistična Alternativa za Nemčijo (Afd). Medtem ko se protestov v Sloveniji udeležujejo politiki Levice in SD-ja, v Nemčiji to počnejo voditelji Afd.
Razlika med državama je še ena. Razgreto situacijo nemški osrednji mediji skušajo umiriti, medtem ko za slovenske tega ne bi mogli trditi.
V Stuttgartu (in še nekaterih mestih) se je, podobno kot v Ljubljani, minuli vikend skupaj zbralo okrog 20 tisoč ljudi, ki so protestirali proti restriktivnim ukrepom zvezne in državne oblasti ob koronavirusni krizi. Protestniški toni na nemških trgih, ulicah in skupinah na družabnih omrežjih se krepijo.
Kot piše Spiegel, nezadovoljneži "ne delijo prepričanja, da moramo za zajezitev koronavirusa poseči v nekatere pravice in svoboščine, temveč v ukrepih oblasti vidijo grožnjo njihovi kvaliteti življenja, saj ne verjamejo, da je virus sploh tako nevaren." Mnogi med njimi takšno stališče nadgrajujejo s teorijo zarote svetovne elite, povezanimi s prisilnim cepljenjem ter uvajanjem škodljive tehnologije 5G.
A za razliko od Slovenije, kjer takšne trditve prihajajo z leve strani, jih v Nemčiji promovira radikalna desnica. Med protestniki je v enem od saksonskih mest v soboto marširal tudi predsednik Afd, Tino Chrupalla.
Po njegovem prepričanju so ukrepi zvezne vlade "povsem nesorazmerni", zato ga ne čudi, da so se ljudje podali na ulice. Ne razume tudi kritik na račun protestov v času koronavirusnih omejitev. "Državljani s protestiranjem udejanjajo svoje osnovne demokratične pravice," poudarja Chrupalla. Pri tem ga veseli, da na ulicah ni zgolj desnica, temveč vse več sredinsko usmerjenih državljanov. "Dejstvo, da se odpor širi tudi v središčni del družbe, bi vladi moralo dati misliti." Desničarski politik napoveduje, da bodo protesti še rasli, obenem pa ga ne skrbi, da so med protestniki tudi ekstremisti, povzema Spiegel.
Chrupalla je tudi prepričan, da notranja ministra deželne in državne vlade želita policijo obrniti proti lastnemu ljudstvu.
In nemške oblasti res skrbi. Kot piše Spiegel, je eden glavnih razlogov raznolikost protestnikov. Res je med njimi mnogo privržencev teorije zarot, anticepilcev in sovražnikov Merklove. A tem so se pridružili delavci, ki so zaradi gospodarskih posledic že izgubili službo, pa tudi mame samohranilke. Ter seveda državljani, ki verjamejo, da so na udaru njihove ustavne pravice.
Zadnji vikend je bilo po Nemčiji 70 takšnih shodov s skupaj 19 tisoč udeleženci.
In rešitev situacije? Nakazuje se v treh strateških pristopih: komunikaciji, vladavini prava in v denarju.
V Nemčiji najprej želijo spodbuditi odprto, strpno in konstruktivno razpravo o okoliščinah krize in ukrepov, ki se izvajajo. Celotno dogajanje želijo zadržati znotraj vladavine prava, vključno z resno kazensko obravnavo groženj, med katerimi so tudi pozivi k usmrtitvi kanclerke Merklove. Veter iz jader pa nameravajo protestnikom in njihovim političnim botrom vzeti predvsem s stimulacijskimi finančnimi programi, ki bi zavarovali delovna mesta in gospodarstvu ter prebivalstvu omogočili, da ostane likvidna.
"Tako potrošeni denar je ključna cena, ki jo moramo plačati, da podpremo našo liberalno demokracijo," avtorji zaključujejo svoj članek v Spieglu.
Protesti v ZDA
Proti ukrepom, ki omejujejo njihovo gibanje, protestirajo tudi v 30 od 50 prestolnic ameriških zveznih držav. Spodbujeni s tviti svojega predsednika da "osvobodijo svoje zvezne države," na ulicah zahtevajo vrnitev v svobodo gibanja in delovanja.
Med protestniki so tako zagovorniki teorij o svetovni koronavirusni prevari, pa tudi nekatere radikalne skupine, ki se bojijo, da jim zvezne oblasti pod pretvezo želijo zapleniti orožje in obvesti "medicinski vojni zakon", pod katerim bi vse obvezno cepili proti COVID-19.
Tudi preko luže opažajo, da omejitveni ukrepi ustrezajo agendi novačenja ljudi za skrajnejše politične ideje. "Ljudje, ki so z vse manj denarja prisiljeni tičati doma, so bolj dojemljivi za raznovrstne ideje in gibanja," Economist navaja mnenje predstavnika nevladnega proti-ekstremističnega projekta.
Pri tem za širjenje svojih sporočil radikalne skupine uspešno uporabljajo platforme kot so Facebook, Gab in Telegram.
Embed from Getty Images
Zadnje objave
Se v državnem zboru res že skriva izoblikovana koalicija?
21. 4. 2026 ob 15:06
Marta Kos se je v Evropskem parlamentu znova izogibala pojasnilom o povezavah z Udbo
21. 4. 2026 ob 13:59
Predlog trojčka o davkih za normirance – kdo bi dejansko občutil največjo razliko?
21. 4. 2026 ob 13:50
Navidezna pokončnost
21. 4. 2026 ob 12:00
Vlada v zvezi z zdravstvom ni izpolnila obljub
21. 4. 2026 ob 6:00
Jubilejni shod za zaščito čiste pitne vode: »Končati se mora Jankovićeva era«
20. 4. 2026 ob 20:26
Rusija, energenti, gnojila in Rosatom proti EU
20. 4. 2026 ob 19:19
Ekskluzivno za naročnike
Predlog trojčka o davkih za normirance – kdo bi dejansko občutil največjo razliko?
21. 4. 2026 ob 13:50
Navidezna pokončnost
21. 4. 2026 ob 12:00
Vlada v zvezi z zdravstvom ni izpolnila obljub
21. 4. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
7 komentarjev
STAJERKA2021
Glede generalnega krivca za pandemijo, se strinjam s Trumpom, je glavni krivec Kitajska, ker ko ji je virus pobegnil (namerno ali nenamerno, to sedaj ni pomembno), je svetovni javnosti ta podatek zamolčala. Ko so ljudje začeli masovno obolevati, je bilo prepozno. Virus je pobegnil mnogo prej, kot so priznali Kitajci. Pojavlja se termin september 2019. Tudi v Evropi je bil že prej, konec decembra, vendar v manjšini. Zagotovo lažje obvladljiv, kot je bil potem. S kitajskim novim letom in pa vsemi tistimi, ki so šli na Kitajsko v tem času in se potem vrnili (okuženi) na druge celine, pa poznamo posledice. Prav tako ni Kitajska ustavila letalskega prometa, ko je že vedela, kako je virus nevaren. Prikrivala je dejstva, zato je glavni krivec za to pandemijo.
Tako da Trumpov bes na Kitajce je razumljiv. Sedaj pa se Kitajska postavlja kot rešiteljica in izdeluje največ zaščitne opreme na svetu - in posledično SLUŽI. Kdaj je problem del rešitve!
Naš Marjan pa je v zadnjih trenutkih svoje majave vladavine, že v odsopu, tako trdi sam, "organiziral transport" mask iz državnih rezerv, na Kitajsko. In to 1.200.000 kosov. Doma pa pustil za svoje državljane - opustošenje. In sedaj je največji kritik in rešitelj problema. Maske je prodal v najhujšem času, ko se je za virus vedelo, skladišča dobesedno prazna in problem nabave, ker so prav vsi na svetu potrebovali zaščitni material in je vladala na trgu prava vojna.
To je počel Stalin v obdobju druge svetovne vojne. Žito je prodal Nemcem, doma pa so mu milijoni prebivalcev zaradi lakote umrli. Se čudimo, če mu ne polagajo vencev?
Alojzij Pezdir
Če uporabljajo skrajni levičarji v Sloveniji enake populistične fantazme kot skrajni desničarji v Nemčiji, je to logično, saj so oboji manjšinski družbeni in politični skrajneži najgloblje in najbolj zadrto proti resnični demokraciji in proti resnični vladavini prava za vse.
V resnično demokratičnih sodobnih družbah in v resnično veljavnih okoliščinah vladavine prava se namreč ne skrajnim levim in ne skrajnim desnim ekstremistom nikoli in nikdar ne bo mogoče demokratično in večinsko polastiti oblasti, večinsko ter trajno vzpostaviti terorja diktature (skrajno leve ali skrajno desne) družbene manjšine.
Zaradi tega je praviloma glavni teritorij delovanja in so glavne tarče populistične agitacije in propagande skrajnih levičarjev in skrajnih desničarjev ulica, t. i. nevladne organizacije t. i. civilne družbe, zapostavljene in/ali prostovoljno u-maknjene družbene skupine z obrobja in iz družbenega podzemlja.
Nikoli in nikdar ni osnovni motivator in temeljni politični cilj delovanja skrajno levih in ekstremno desnih populistov parlament, tvorno in odgovorno sodelovanje v veljavnih, ustavnih, legalnih in legitimnih institucijah zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Sodelovanje v teh institucijah je v skladu z manjšinsko podporo volilnega telesa namreč praviloma vselej manjšinsko.
Zelo redko se jim ponudi priložnost, da bi sodelovali in prevzemali tudi (so)odgovornost v izvršilni veji oblasti (kot so to ponujali Meščevi Levici).
Odgovornosti za posledice svojih ekstremističnih stališč in dejanj se ekstremisti praviloma izogibajo, zato rajši udobno iz tako rekoč večne in svete opozicije ter z nesorazmerno medijsko podporo brez milosti kritizirajo, demagoško in populistično zavajajo naivneže, ščuvajo ljudi na ulice ter pospešujejo nezaupanje v veljavni ustavni red in politični sistem, v temeljne nosilce oblasti ter nenehno in vztrajno netijo nezadovoljstvo, kaos, nered in "nalagajo drva na ogenj" njim tako usodno magičnega družbenega prevrata - od demokratičnega večstrankarskega političnega pluralizma k totalitarni diktaturi ene ideologije, ene partije/gibanja in enega voditelja.
Vse to je bilo v zgodovini že prevečkrat videno in doživeto s katastrofalnimi posledicami za družbe, v katerih so skrajno levičarske in/ali skrajno desničarske stranke - le začasno - demokratično in/ali nasilno prevzele totalitarno oblast.
Gotttag
Po mojem je trenutna opozicija računa na posel s trugami, tako bi se Tischler lahko dokazal, da obvlada svojo primarno izobrazbo-srednjo lubadarsko šolo s 6 popravci.
Kraševka
Mogoče je to res?
MEFISTO
Slovenska levica je nasprotovala ukrepom za omejevanje epidemije, da ji ne bi bilo treba skrbeti za upokojence in druge starejše ter ranljive populacije, če bi ji z državnim udarom vendarle uspelo priti na oblast.
Kraševka
Res je.
Kraševka
Slovenska Levica mislim, da je zelo podobna NEMŠKI skrajni Desnici. Tu odseva podobnost HITLERJA in Stalina.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.