Radikalna desnica v Nemčiji in ZDA na ulicah s podobnimi cilji kot slovenska levica

Vir: Pixabay
Embed from Getty Images
Slovenijo in Nemčijo druži večinska podpora državljanov vladnim ukrepom proti širjenju koronavirusa. Obe državi se hkrati soočata z uličnimi protesti proti omejevanju svobode in državljanskih pravic, ki jim naj bi bile kratene s strani oblasti.

Razlika pa je, da so pobudnice slovenskih protestov radikalne levičarske skupine, ki na ulice vlečejo tudi zmernejše državljane levih nazorov. V Nemčiji pa je vlogo razpihovalca ljudskega nezadovoljstva prevzela radikalna desnica, natančneje populistična Alternativa za Nemčijo (Afd). Medtem ko se protestov v Sloveniji udeležujejo politiki Levice in SD-ja, v Nemčiji to počnejo voditelji Afd. 

Razlika med državama je še ena. Razgreto situacijo nemški osrednji mediji skušajo umiriti, medtem ko za slovenske tega ne bi mogli trditi. 

V Stuttgartu (in še nekaterih mestih) se je, podobno kot v Ljubljani, minuli vikend skupaj zbralo okrog 20 tisoč ljudi, ki so protestirali proti restriktivnim ukrepom zvezne in državne oblasti ob koronavirusni krizi. Protestniški toni na nemških trgih, ulicah in skupinah na družabnih omrežjih se krepijo.

Kot piše Spiegel, nezadovoljneži "ne delijo prepričanja, da moramo za zajezitev koronavirusa poseči v nekatere pravice in svoboščine, temveč v ukrepih oblasti vidijo grožnjo njihovi kvaliteti življenja, saj ne verjamejo, da je virus sploh tako nevaren." Mnogi med njimi takšno stališče nadgrajujejo s teorijo zarote svetovne elite, povezanimi s prisilnim cepljenjem ter uvajanjem škodljive tehnologije 5G.

A za razliko od Slovenije, kjer takšne trditve prihajajo z leve strani, jih v Nemčiji promovira radikalna desnica. Med protestniki je v enem od saksonskih mest v soboto marširal tudi predsednik Afd, Tino Chrupalla.

Po njegovem prepričanju so ukrepi zvezne vlade "povsem nesorazmerni", zato ga ne čudi, da so se ljudje podali na ulice. Ne razume tudi kritik na račun protestov v času koronavirusnih omejitev. "Državljani s protestiranjem udejanjajo svoje osnovne demokratične pravice," poudarja Chrupalla. Pri tem ga veseli, da na ulicah ni zgolj desnica, temveč vse več sredinsko usmerjenih državljanov. "Dejstvo, da se odpor širi tudi v središčni del družbe, bi vladi moralo dati misliti." Desničarski politik napoveduje, da bodo protesti še rasli, obenem pa ga ne skrbi, da so med protestniki tudi ekstremisti, povzema Spiegel.

Chrupalla je tudi prepričan, da notranja ministra deželne in državne vlade želita policijo obrniti proti lastnemu ljudstvu.

In nemške oblasti res skrbi. Kot piše Spiegel, je eden glavnih razlogov raznolikost protestnikov. Res je med njimi mnogo privržencev teorije zarot, anticepilcev in sovražnikov Merklove. A tem so se pridružili delavci, ki so zaradi gospodarskih posledic že izgubili službo, pa tudi mame samohranilke. Ter seveda državljani, ki verjamejo, da so na udaru njihove ustavne pravice.

Zadnji vikend je bilo po Nemčiji 70 takšnih shodov s skupaj 19 tisoč udeleženci.

In rešitev situacije? Nakazuje se v treh strateških pristopih: komunikaciji, vladavini prava in v denarju.

V Nemčiji najprej želijo spodbuditi odprto, strpno in konstruktivno razpravo o okoliščinah krize in ukrepov, ki se izvajajo. Celotno dogajanje želijo zadržati znotraj vladavine prava, vključno z resno kazensko obravnavo groženj, med katerimi so tudi pozivi k usmrtitvi kanclerke Merklove. Veter iz jader pa nameravajo protestnikom in njihovim političnim botrom vzeti predvsem s stimulacijskimi finančnimi programi, ki bi zavarovali delovna mesta in gospodarstvu ter prebivalstvu omogočili, da ostane likvidna.

"Tako potrošeni denar je ključna cena, ki jo moramo plačati, da podpremo našo liberalno demokracijo," avtorji zaključujejo svoj članek v Spieglu.

Protesti v ZDA


Proti ukrepom, ki omejujejo njihovo gibanje, protestirajo tudi v 30 od 50 prestolnic ameriških zveznih držav. Spodbujeni s tviti svojega predsednika da "osvobodijo svoje zvezne države," na ulicah zahtevajo vrnitev v svobodo gibanja in delovanja.

Med protestniki so tako zagovorniki teorij o svetovni koronavirusni prevari, pa tudi nekatere radikalne skupine, ki se bojijo, da jim zvezne oblasti pod pretvezo želijo zapleniti orožje in obvesti "medicinski vojni zakon", pod katerim bi vse obvezno cepili proti COVID-19.

Tudi preko luže opažajo, da omejitveni ukrepi ustrezajo agendi novačenja ljudi za skrajnejše politične ideje. "Ljudje, ki so z vse manj denarja prisiljeni tičati doma, so bolj dojemljivi za raznovrstne ideje in gibanja," Economist navaja mnenje predstavnika  nevladnega proti-ekstremističnega projekta.

Pri tem za širjenje svojih sporočil radikalne skupine uspešno uporabljajo platforme kot so Facebook, Gab in Telegram.
Embed from Getty Images
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike