Rekonstrukcija ali destrukcija vlade Roberta Goloba ter opozicije Janeza Janše?

Osnovne foto: Flickr. Fotomontaža: Domovina

Po dnevih premora, ko so se politiki skušali oddahniti od samih sebe, državljani pa od cirkusa, ki so ga zakuhali, prihaja teden, ko bo na mizi rekonstrukcija Golobove vlade. Z rekonstrukcijo premier Golob skuša zajeziti nek drug proces, ki se mu dogaja; destrukcijo vlade namreč, ki se je začela z odpadanjem ministrov njegove Svobode, ki jih meče čez ramo hitreje, kot jih je sposoben nadomeščati. Boleče za njegov ego mora biti dejstvo, da se destrukcija dogaja njemu, vrhunskemu menedžerju, kateremu se klanja vsa Evropa, kot mu je hvalo pred meseci v Tarči zaljubljeno pela Urška Klakočar Zupančič. No, dokler ni Golob »pomenedžiral« tudi nje same.

Kakorkoli, nad kakšno rekonstrukcijo pričakovano niso navdušeni v SD-ju in Levici, saj nimajo enake vrste problemov kot Golob, temveč kvečjemu obratne. Medtem ko Golob ob takšnem ravnanju s kadri v svojo ministrsko kvoto lahko dobi kvečjemu še kakšnega tretjeligaškega oportunista, Socialni demokrati težko žrtvujejo katerega od svojih prvokategornikov na štirih ministrskih položajih ter v kabinetih parkirane strankarske kadre, ki jim je na volitvah spodletelo. Če seveda za to ne dobijo kakšne adekvatne zamenjave, denimo mesta evropskega komisarja, predsednika državnega zbora ali česa podobnega.

Če bo Golobu rekonstrukcijo vlade na način zmanjšanja števila ministrstev dejansko uspelo izvesti, brez da kateremu od koalicijskih partnerjev dokončno odnese pokrov, bo to dokaz, da se je v dobrem letu dni v politiki vendarle česa naučil. Z dobro mero zdravega skepticizma se pustimo presenetiti.

Če bo Golobu rekonstrukcijo vlade na način zmanjšanja števila ministrstev dejansko uspelo izvesti, brez da kateremu od koalicijskih partnerjev dokončno odnese pokrov, bo to dokaz, da se je v dobrem letu dni v politiki vendarle česa naučil.

Rekonstrukcija desnice

Rekonstrukcije pa v tem mandatu niso deležni samo v levi koaliciji, temveč tudi v desni opoziciji. Bistvo te je v osamosvajanju nove generacije desnosredinskih politikov od nespornega hegemona desnice zadnjih desetletij, politika osamosvojitvene generacije, Janeza Janše.

Namerno smo zapisali »nove generacije«, saj ne gre le za fante iz NSi, temveč svoj prostor pod političnim soncem še vedno previdno, a hkrati vse bolj otipljivo, išče Anže Logar. Sicer še vedno ni povsem presedlal na svoje; za zdaj ostaja na čelu Sveta SDS, a se od stranke in svojega predsednika iz tedna v teden postopoma odmika. V zadnjem obdobju je izstopala njegova podpora ustavnim spremembam imenovanja sodnikov, kjer je SDS odločno proti, za razliko od svojega predsednika pa Logar tudi meni, da oboroževanje Slovencev ni rešitev za varnostno situacijo. Preveč zagreto ne deluje tudi v parlamentarnih klopeh: je poslanec z drugo najnižjo prisotnostjo na glasovanjih, bolj pri repu pa je tudi po številu govorov na sejo.

Manj z občutkom ter bolj na nož so se »osamosvajanja« lotili v Novi Sloveniji in bili posledično deležni serijskih porcij od politikov in medijev SDS-a, češ da se udinjajo Golobu za stolčke v državnem gospodarstvu. Opogumljeni z rezultati anket, ki kažejo, da jih Janševa artilerija javnomnenjsko ni kaj dosti oslabila, ne varčujejo pri protiudarcih.

Vir: Anketa Ninamedie za Dnevnik, 27. okt. 2023, N=518

Eden takšnih je nedavno Toninovo pisanje o snovanju koalicije med SDS in Golobom, v katerem je približno toliko soli kot v Janševem spinu o NSi kot Golobovi rezervni koalicijski stranki. Čeprav se po ogorčenih reakcijah spletnega komentariata zdi drugače, ima NSi, kot je pokazala zadnja anketa Ninamedie, med vsemi strankami najvišje povprečno zaupanje lastnih volivcev v presojo in odločitve stranke.

To kaže, da so ji tisti, ki s takšno »samosvojo« politiko krščanskih demokratov niso zadovoljni, podporo že odtegnili, so pa, skupaj z obstoječimi volivci SDS-a, glasni javni kritiki tega početja. A NSi je odhajajoče očitno nadomestila z novimi; analize kažejo, da je od volitev zamenjala približno tretjino podporne baze, med opredeljenimi v anketah pa dosega okoli 10-odstotno podporo.

Za desnosredinski blok je to dobro, saj je kot celota povečal svoj doseg in zmanjšal razliko do levega pola, kar prav tako pričajo anketni rezultati zadnjih mesecev.

Pod črto, zgolj po dobrem letu dni devetega sklica državnega zbora temeljito brbota tako na levem kot na desnem polu slovenske politike. Organizacijske spremembe pred naslednjimi volitvami, ki pa kljub vsemu ne bodo prej kot 2026, so neizbežne; in tokrat ne samo na levem polu. Pričakovati je, da se bo Anže Logar vendarle opogumil in v politiki stopil na svojo pot. V Vroči temi pa je »nov produkt« na desni sredini nekoliko skrivnostno napovedal tudi NSi-jev Jernej Vrtovec. Vrnitve na veliko sceno se preko »upokojenskega vlaka« nadeja tudi Pavle Rupar, a realno za kak resen preboj nima možnosti.

Iluzije tistih, ki so si po letih viharnih časov slovenske politike po tako dominantni Golobovi zmagi in rekordnih 41 poslancih obetali politično nekoliko mirnejše čase, so z neizbežnimi rekonstrukcijami in destrukcijami na celotnem političnem parketu zdaj dokončno pokopane.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike