Religije na Kitajskem morajo postati bolj "kitajsko usmerjene". Kako uspeva Islamu.
Kitajske oblasti so v avtonomni regiji severozahodne celinske Kitajske Ningxia Hui minuli petek nameravale porušiti mošejo. Razlog: za gradnjo naj ne bi odobrili primernih gradbenih dovoljenj. A soočili so se s stotinami protestnikov, zato so svoj načrt opustili. Kljub temu jo bodo morali lokalni verniki predelati v bolj "kitajski" stil.
Incident je zgolj dodatni pokazatelj naraščajočega kratenja verske svobode ne Kitajskem, katere žrtve so vse religije, piše Catholic News Agency.
Oktobra 2017 je kitajski generalni sekretar Ši Džinping oznanil, da želi okrepiti nadzor vlade v Pekingu na vero. Meni namreč, da religije, ki niso dovolj v skladu s komunističnimi ideali, predstavljajo grožnjo vladi, zaradi česar morajo postati bolj "kitajsko-usmerjene".
Po podatkih poročila Komisije ZDA za mednarodno versko svobodo, se je na Kitajskem v tovrstno usmerjenja prisotnih religij v zadnjem letu pospešilo. Omenjena politika je prizadela tako kristjane kot tudi muslimane, budiste in druge verske manjšine.
V avtonomni regiji Ningxia, kjer živi pretežno muslimanska etno-religiozna skupina Huijev, se je sinizacija pokazala v odstranjevanju islamskih simbolov in znakov v arabščini, kot tudi v odstranjevanju kupol mošej. Oblast je pri omenjeni mošeji tudi predlagala, da naj se kupole nadomesti s pagodami, tradicionalnimi vzhodnoazijskimi stolpi z več nadstreški, nato naj se ohrani zgolj ena kupola od devetih. Hui so oba predloga zavrnili.
V preteklosti so bile mošeje v regiji zgrajene v kitajskem slogu, vendar so bile uničene tekom kulturne revolucije Mao Cetunga med leti 1966 in 1976. Nadomestile so jih stavbe, zgrajene v bolj arabskem slogu.
V sosednji provinci Gansu, kjer tudi živi veliko Huijev, so lokalne oblasti januarja otrokom prepovedale udeleževanje na verskih dogodkih. Nekaj mesecev kasneje so v mestu Linxia, ki prav tako leži v provinci Gansu, otrokom, mlajših od 16 let, prepovedali versko izobraževanje. Poleg tega so omejili število otrok nad 16 let, ki se lahko izobražujejo v mošejah, in koliko jih lahko študira za imame. Nad mošejo mora plapolati kitajska zastava, prav tako so morali ukiniti javna klicanja k molitvi.
V provinci Xinjiang, kjer živijo Ujguri, tudi ena izmed na Kitajskem priznanih muslimanskih etnoreligioznih skupin, so se poleg tega v zadnjih mesecih pojavila taborišča za prevzgojo muslimanov, v njih so strpali več kot milijon muslimanov. V njih morajo, po podatkih raznih humanitarnih organizacij, prisegati zvestobo kitajskemu generalnemu sekretarju in vzklikati slogane komunistične partije. Kitajska obstoj takšnih taborišč zanika.
Incident je zgolj dodatni pokazatelj naraščajočega kratenja verske svobode ne Kitajskem, katere žrtve so vse religije, piše Catholic News Agency.
Oktobra 2017 je kitajski generalni sekretar Ši Džinping oznanil, da želi okrepiti nadzor vlade v Pekingu na vero. Meni namreč, da religije, ki niso dovolj v skladu s komunističnimi ideali, predstavljajo grožnjo vladi, zaradi česar morajo postati bolj "kitajsko-usmerjene".
Po podatkih poročila Komisije ZDA za mednarodno versko svobodo, se je na Kitajskem v tovrstno usmerjenja prisotnih religij v zadnjem letu pospešilo. Omenjena politika je prizadela tako kristjane kot tudi muslimane, budiste in druge verske manjšine.
Potrebno je odstraniti islamske simbole ...
V avtonomni regiji Ningxia, kjer živi pretežno muslimanska etno-religiozna skupina Huijev, se je sinizacija pokazala v odstranjevanju islamskih simbolov in znakov v arabščini, kot tudi v odstranjevanju kupol mošej. Oblast je pri omenjeni mošeji tudi predlagala, da naj se kupole nadomesti s pagodami, tradicionalnimi vzhodnoazijskimi stolpi z več nadstreški, nato naj se ohrani zgolj ena kupola od devetih. Hui so oba predloga zavrnili.
V preteklosti so bile mošeje v regiji zgrajene v kitajskem slogu, vendar so bile uničene tekom kulturne revolucije Mao Cetunga med leti 1966 in 1976. Nadomestile so jih stavbe, zgrajene v bolj arabskem slogu.
... in izobesiti kitajsko zastavo
V sosednji provinci Gansu, kjer tudi živi veliko Huijev, so lokalne oblasti januarja otrokom prepovedale udeleževanje na verskih dogodkih. Nekaj mesecev kasneje so v mestu Linxia, ki prav tako leži v provinci Gansu, otrokom, mlajših od 16 let, prepovedali versko izobraževanje. Poleg tega so omejili število otrok nad 16 let, ki se lahko izobražujejo v mošejah, in koliko jih lahko študira za imame. Nad mošejo mora plapolati kitajska zastava, prav tako so morali ukiniti javna klicanja k molitvi.
V provinci Xinjiang, kjer živijo Ujguri, tudi ena izmed na Kitajskem priznanih muslimanskih etnoreligioznih skupin, so se poleg tega v zadnjih mesecih pojavila taborišča za prevzgojo muslimanov, v njih so strpali več kot milijon muslimanov. V njih morajo, po podatkih raznih humanitarnih organizacij, prisegati zvestobo kitajskemu generalnemu sekretarju in vzklikati slogane komunistične partije. Kitajska obstoj takšnih taborišč zanika.
Islam na Kitajskem
Islam je na Kitajsko prišel v 7. stoletju, danes pa je islamskega okoli 1-2% prebivalstva oziroma okoli 20-30 milijonov. Največ jih živi v avtonomni regiji Xinjiang na severozahodu Kitajske, najde pa se jih tudi po vseh delih republike.
V obdobju kulturne revolucije so muslimane, podobno kot predstavnike drugih veroizpovedi, obsojali praznoverja in širjenja antisocialističnih teženj. Situacija se je izboljšala v 80. letih po smrti Mao Cetunga.
Sedaj na Kitajskem deluje okoli 40.000 mošej, vernike pa vodi okoli 45.000 imamov.
Islam je na Kitajsko prišel v 7. stoletju, danes pa je islamskega okoli 1-2% prebivalstva oziroma okoli 20-30 milijonov. Največ jih živi v avtonomni regiji Xinjiang na severozahodu Kitajske, najde pa se jih tudi po vseh delih republike.
V obdobju kulturne revolucije so muslimane, podobno kot predstavnike drugih veroizpovedi, obsojali praznoverja in širjenja antisocialističnih teženj. Situacija se je izboljšala v 80. letih po smrti Mao Cetunga.
Sedaj na Kitajskem deluje okoli 40.000 mošej, vernike pa vodi okoli 45.000 imamov.
Zadnje objave
Navidezna pokončnost
21. 4. 2026 ob 12:00
Vlada v zvezi z zdravstvom ni izpolnila obljub
21. 4. 2026 ob 6:00
Jubilejni shod za zaščito čiste pitne vode: »Končati se mora Jankovićeva era«
20. 4. 2026 ob 20:26
Rusija, energenti, gnojila in Rosatom proti EU
20. 4. 2026 ob 19:19
Na kolegiju predsednika DZ se je zapletlo, prišlo je tudi do obstrukcije
20. 4. 2026 ob 17:35
Predsednica republike: Nihče ne uživa potrebne podpore za izvolitev
20. 4. 2026 ob 17:16
Jutrišnje sojenje Svetlani Makarovič znova preloženo – ali gre za zavlačevanje?
20. 4. 2026 ob 13:30
Ekskluzivno za naročnike
Navidezna pokončnost
21. 4. 2026 ob 12:00
Vlada v zvezi z zdravstvom ni izpolnila obljub
21. 4. 2026 ob 6:00
Dušan Merc: Slovenska šola je zašla v slepo ulico
20. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
1 komentar
STAJERKA2021
Kdo sploh rabi verske objekte? Če si veren, lahko molitev opraviš intimno, sam, v zavetju doma. Ne razumem, zakaj bi se moral s svojo veroizpovedjo zatekat v objekte, pa se tam dokazovat. Jezus ni imel cerkve, tudi Mohamed je ni imel. Prav tako je je Jezus hodil bos, vse kar je imel je imel na sebi. Kaj pa danes? V Vatikanu sedijo na zlatu, delijo pa samo tisti, kar naberejo od ljudi. NIČ SVOJEGA, ne, to pa ne! Mošeje so za radikalizacijo in pranje butastih glav! Tam dobivajo navodila, kako je dober nevernik - MRTEV NEVERNIK.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.