Reorganizacija nujne medicinske pomoči po Sloveniji je sestavljena predvsem po liniji politične moči in javnomnenjske glasnosti

Vir: X
POSLUŠAJ ČLANEK

»Sistem hipnih rokohitrskih rešitev ne bo prenesel. Reorganizacija sistema NMP se seveda mora nujno nadaljevati, a postopno in na osnovi standardiziranih podatkov,« je za Domovino dejal nekdanji zdravstveni minister Poklukar.

V Kamniku je v ponedeljek potekal protestni shod proti ukinitvi nujne medicinske pomoči. Nova vladna uredba tam namreč ne predvideva vzpostavitve satelitskega urgentnega centra. »Katastrofa. Ne damo urgence,« je dejala ena od protestnic. Drugi je izpostavil, da obljubam vlade na zaupajo več: »Ko vlada vidi, da je problem, rečejo, da bo vse v redu – greš petkrat spat, pa je drugače.«

Župan Kamnika Matej Slapar je za 24 ur povedal, da so se podobni poskusi v preteklosti že pojavljali, »prvič pod Milojko Kolar Celarc leta 2015, potem pod Bešičem Loredanom in sedaj nova reorganizacija, ki bi, se bojimo, vzela nujno medicinsko pomoč v Kamniku, ki pokriva 37.000 ljudi in skoraj 300 kvadratnih kilometrov. Prisotnost zdravnika, ki je vedno na voljo, je nujna.«

Načrtovana reorganizacija nujne medicinske pomoči predvideva vzpostavitev 15 satelitskih centrov in srečevalnega sistema. Ministrstvo za zdravje v nasprotju s Kamničani trdi, da bo reorganizacija okrepila nujno medicinsko pomoč in razbremenila zdravnike. Letos naj bi po besedah sekretarja na ministrstvu Denisa Kordeža za 24 ur tudi povečali sredstva za delovanje nujne medicinske pomoči z 1,2 na 1,5 milijona evrov in dodali dodatnega člana ekipi. Odziv prebivalcev Kamnika pripisuje napačni interpretaciji nove uredbe.

Ministrstvo za zdravje predvideva vzpostavitev 15 satelitskih urgentnih centrov. To so ZD Kočevje, ZD Postojna, ZD Tolmin, ZD Sežana, ZD Idrija, ZD Ilirska Bistrica, ZD Šmarje pri Jelšah, ZD Sevnica, ZD Kranj, ZD Velenje, ZD Litija, ZD Črnomelj, ZD Škofja Loka, ZD Domžale ter ZD Ivančna Gorica in ZD Grosuplje.

Reorganizacija nujne medicinske pomoči

Vlada je na predlog ministrstva za zdravje16. februarja sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto, ki naslavlja tudi nujno medicinsko pomoč (NMP), z uvedbo t. i. satelitskih urgentnih centrov (SUC) ter srečevalnega sistema.

SUC naj bi bili kadrovsko in tehnično opremljeni za takojšnjo obravnavo akutno bolnih in odprti 24 ur na dan, vse dni v letu. Srečevalni sistem naj bi zagotovil hitro odzivanje nujnih reševalnih vozil in razbremenil dežurnega zdravnika – ta bi na teren odšel le v primerih, ko to zahteva stanje pacienta, intervencije pa bi izvajal skupaj z diplomiranim zdravstvenikom v vozilu urgentnega zdravnika.

Slapar o situaciji v Kamniku: Pogovore bi morali imeti prej

Kordež je na soočenju s Slaparjem za proteste okrivil napačno interpretacijo. »Na žalost je evidentno, da je to bil preuranjen odziv na novinarsko konferenco po sprejeti uredbi – brez da bi se vsebina uredbe ustrezno interpretirala.« Trdi, da s spremembami razbremenjujejo zdravnike, saj z dodatnimi sredstvi omogočajo lažji dostop v ambulanti in na terenu.

Slapar je naslovil argument sekretarja, da se zdravnike razbremenjuje, ker ne bodo delali v ambulanti družinske medicine in bodo ves čas na voljo za urgentno moč: »Pri nas je že zdaj tako. Pri nas je zdravnik ves čas na voljo za nujno medicinsko pomoč in ta sistem, dobro delujoč, si želimo ohraniti. Lahko ga samo nadgradimo, ne bomo pa ga dovolili poslabševati

Kordež je vztrajal, da z uredbo sistem izboljšujejo in da mora reševalno vozilo v trenutni konstelaciji počakati zdravnika, da se mu pridruži, kar lahko podaljša čas intervencije, nova ureditev pa bi omogočila odhod vozila v roku ene ali dveh minut brez njega. Slapar je izpostavil, da bi si pogovorov o tem, kako nadgraditi obstoječi in dobro delujoč sistem, želel že pred uvedbo sprememb.

Družinska zdravnica dr. Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana je za Domovino povedala, da novi sistem organizacije nujne medicinske pomoči zbuja skrb vseh, tako prebivalcev kot tudi zdravstvenega osebja glede potencialnega podaljševanja pristopnega oziroma intervencijskega časa, ki je lahko ključnega pomena. Prav tako ocenjuje, da je pomislek, da je intervencija v skupnosti bolj dostopna tudi tistim, ki se zatečejo po pomoč v urgentno ambulanto, upravičen: »Zavedam se, da smo pri uvajanju novosti vsi in skoraj vedno nekoliko zadržani, a v tem primeru se zdijo pomisleki upravičeni. Dopuščam pa seveda možnost, da bi bili manjši centri z novim načinom lahko razbremenjeni.«

Predsednik NSi Matej Tonin je v objavi na Facebooku Kordeževe besede označil za sprenevedanje in dejal, da ima Kamničane za norca. »Bistvo satelitskega urgentnega centra je, da mora biti dostopen in odprt vse dni v letu, 24 ur na dan, in sicer tudi v času, ko je ekipa NMP na terenu. Poudarjam, tudi, ko je ekipa NMP na terenu,« je povzel in pojasnil, da to pomeni, da ministrstvo namesto satelitskega urgentnega centra ZD Kamnik ponuja dodaten denar za osebo, ki bo zdravnika odpeljala na teren, ko bo to zahtevalo zdravstveno stanje bolnika. Dodal je, da od ministra za obrambo Marjana Šarca, ki je občan Kamnika in njegov nekdanji župan, upravičeno pričakujejo, da bo predlagal popravek uredbe. Ker gre za podzakonski akt in ne zakon, ga lahko namreč popravi le vlada.

Nekdanji minister Poklukar: Sistem ne bo prenesel hipnih rokohitrskih rešitev

Zdravnik in nekdanji minister dr. Janez Poklukar je za Domovino dejal, da bi sistem najbolje deloval, če bi se spremembe uvajale postopno.

»To se sicer sliši politično nemodro, česar se kot bivši minister zavedam. A sistem hipnih rokohitrskih rešitev ne bo prenesel. Reorganizacija sistema NMP se seveda mora nujno nadaljevati, a postopno in na osnovi standardiziranih podatkov o NMP (trenutno se pod urgenco vodijo zelo različna stanja, tudi takšna, ki sicer sodijo v redne ambulante).«

Pojasnil je, da mora obstoječo mrežo urgentnih centrov dopolniti s SUC-ji, ki se vzpostavijo na osnovi strokovnih kriterijev, ob upoštevanju kadrovskih pogojev in pa določitvi vsebine njihovega dela.

Dodal je, da je bistvena povezava z urgentnimi centri, ki omogoča sodelovanje kadrov in enotno obravnavo. Toda »odločitev o njihovem številu nikakor ni dokončna. Do vzpostavitve le-teh pa morajo obstoječe dežurne službe ostati v enakem obsegu.«. Poudaril je, da sta pri tem bistvena regijska organizacija in enoten pristop.

Zaradi tega ocenjuje, da bi morali sprva uvesti deset satelitskih centrov in pustiti ostale dežurne službe. Šele potem bi začeli sistematično zbirati podatke in na podlagi teh uvajati nadaljnje spremembe. Toda »trenutno se zdi, da je mreža sestavljena po liniji deloma stroke, predvsem pa politične moči in javnomnenjske glasnosti. Kadar je temu tako, največ trpijo pacienti, kar žal opažam dnevno.«

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike