Slovenci imajo z Uberjem dobre izkušnje, zato si ga želijo v Sloveniji

Agencija Valicon je pred kratkim za družbo AV Living Lab izvedla raziskavo, ki se ukvarja s percepcijo digitalnih storitev med Slovenci. Njen ključni del je bil namenjen izkušnjam Slovencev s storitvami taksi prevozov ter njihovim stališčem do digitalizacije mobilnosti ter do napovedanih zakonskih sprememb na tem področju, ki bi na trg omogočile prihod svetovno znanih ponudnikov kot je denimo Uber.

Rezultati raziskave so za kritike napovedanih sprememb zagotovo neugodni, saj kažejo, da napovedane spremembe podpira kar 69 % vprašanih. Ti so v anketi tudi pogosto izrazili pomisleke do urejenosti tega področja, saj rezultati kažejo, da je slabih izkušenj med uporabniki taksi storitev veliko.

Zato ne gre prezreti, da je odpor proti spremembam, ki ga pogosto izražajo taksisti, pogosto le krinka za tiste, ki uspešno služijo v tako nepreglednem sistemu, kot trenutno je.


Raziskavo in izzive, ki Slovenijo čakajo na tem področju, so na današnji okrogli mizi komentirali direktor Agencije Valicon dr. Andraž Zorko, infrastrukturni minister Jernej Vrtovec, direktorica AMZS mag. Lucija Živa Sajevec ter raziskovalec na področju umetne inteligence na Inštitutu Jožef Stefan dr. Marko Grobelnik.

Digitalizacija storitev je nuja in ne realnost

Tako kot v številne druge države tudi na slovenski trg množično vstopajo ponudniki takšnih in drugačnih digitalnih storitev. Te danes ne zajemajo le elektronskega nakupovanja, ki je v zadnjem desetletju postalo že povsem samoumevno, temveč tudi dostavo hrane. Še pred desetletjem si na dom lahko naročil zgolj pico, danes pa lahko, vsaj v dveh največjih slovenskih mestih, tako rekoč vso mogočo hrano. Ob tem pa lahko ob spletnem naročilu vidiš tudi vso ponudbo morebitne konkurence ter oceno strank.

Toda eno področje se digitalizaciji vztrajno izmika. Gre zlasti za ponujanje storitev mobilnosti, kjer v zadnjem desetletju nekih drastičnih sprememb ni bilo.

A kot je na današnji okrogli mizi napovedal infrastrukturni minister Jernej Vrtovec, je prišel čas za spremembe tudi na tem področju. Neuvedba le teh je namreč po njegovem mnenju primerljiva s tem, da bi v državi prepovedali digitalno bančništvo.

Te bodo po njegovem mnenju zagotovile večjo preglednost in kakovost taksi storitev ter možnost uporabe mobilnih aplikacij, kot je na primer Uber. Obenem pa bodo v zakonu poskrbeli tudi, da se ob prihodu takšnih platform ne bo zmanjšala pravna in socialna varnost voznikov.

@JernejVrtovec:"Postaviti želimo temelje za boljšo in digitalizirano storitev na področju taksi prevozov. Pri tem smo se zgledovali po razvitih in digitalno naprednih državah,vključno z Estonijo in nam bližjo Hrvaško. Izkušnje slednje s podobnimi spremembami so izredno pozitivne" pic.twitter.com/3P4YMenAr6

— Ministrstvo za infrastrukturo (@mzi_rs) March 31, 2021

Stanje na področju taksi storitev je slabo

Še pred tem je direktor Agencije Valicon dr. Andraž Zorko predstavil izsledke raziskave "Si Slovenci želimo digitalne mobilnosti?" Ta kaže, da je na trgu taksi storitev v Sloveniji slika pravzaprav alarmantna.

Sodeč po rezultatih ankete namreč kar več kot polovica vprašanih (52 odstotkov) meni, da pogosto prihaja do preplačila storitev, 57 odstotkov pa se strinja s trditvijo, da se turistom in tujcem pogosto zaračunavajo višje cene. 40 odstotkov vprašanih ocenjuje, da pogosto prihaja do situacij, ko jih voznik pelje po daljši poti, 31 odstotkov pa, da se vožnja pogosto konča brez računa.

Zaradi vseh takšnih peripetij si uporabniki taksijev želijo tudi določene spremembe. Pri tem možnost plačila taksi storitve prek aplikacije kot pomembno ali zelo pomembno ocenjuje 65 odstotkov vprašanih, 83 odstotkov vprašanih podpira možnost uporabe aplikacij za določanje cene taksi storitve, 69 odstotkov pa je mnenja, da so spremembe zakonodaje, ki bi zagotovile večjo preglednost in kakovost teh storitev ter možnost uvedbe mobilnih aplikacij, potrebne.

Rezultati ankete kažejo tudi, da kar 79 % vprašanih, ki so aplikacijo Uber uporabili v tujini, svojo izkušnjo opisuje kot pozitivno.



Ob tem dejstvu Zorko opozarja tudi na to, da v anketi večjo podporo sodobnim rešitvam izkazujejo tisti, ki z njimi že imajo izkušnje iz tujine, kar kaže na to, da so bile njihove izkušnje s tem dobre.

Kaj pa starejši?

Digitalizacija storitev sicer med ljudi prinaša kar nekaj strahov, česar se zavedajo tudi v AMZS, kjer se že pripravljajo na usmerjanje, obveščanje in pomoč uporabnikom.

Po besedah dr. Marka Grobelnika se v družbi zmanjšuje tudi strah pred digitalizacijo.

Kot nakazujejo ugotovitve raziskovalcev, pa je pri tem starost čedalje manjša ovira, saj se kot tiste, ki niso v stiku s sodobno tehnologijo, kažejo predvsem tisti, ki so starejši od 60, 65 let. Kljub temu pa lahko digitalizacija po mnenju sogovornikov močno pomaga tudi njim, tako da lahko na primer kasneje potrebujejo oskrbo v domovih starejših občanov.