Slovenija potrebuje resne volitve, ne volitve všečnosti z avatarji stare politike

Naslovnica knjige Soglasje za zgodovinski trenutek. Vir: katedralasvobode.si

Slovenija potrebuje resne volitve. »Ne volitve všečnosti, ne nadomestitve iztrošenih obrazov z novimi brezmadežnimi avatarji iste stare politike,« je na predstavitvi zbornika Soglasje za zgodovinski trenutek poudaril soavtor publikacije, nekdanji minister Žiga Turk. Želimo volitve, kjer bo izbira jasna: lahko gremo torej naprej s tem, kar smo imeli do sedaj, lahko pa gremo naprej kako drugače. »Stvar osnovne politične higiene je, da gre levi pol na volitve na čelu s svojim predsednikom vlade. Da prevzame odgovornost,« je pojasnil Turk.

Danes predstavljeni obsežen zbornik na več kot 800 straneh zbira razmisleke več kot 70 avtorjev o aktualnem stanju v slovenski družbi in možnih rešitvah za prihodnost na različnih poljih politike in družbe.

Zbornik so uredili nekdanji ustavni sodnik dr. Peter Jambrek, nekdanji diplomat dr. Ernest Petrič, zgodovinarka Alenka Puhar, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, teolog dr. Ivan Štuhec, direktor založbe Nova revija Tomaž Zalaznik in nekdanji minister dr. Žiga Turk, ki je danes tudi predstavil osnovna izhodišča avtorjev.

Predloge na papir, ne na Instagram

»Predstavljamo tehtno delo, ki ni manifest posameznika, ampak prispevek pestre skupnosti, ki verjame v moč argumenta,« je zbranim na predstavitvi pojasnil Turk. Zbornik, ki nosi podnaslov Novi prispevki za slovenski pomladni program, je po njegovih besedah povabilo k premisleku in hkrati izziv. Če ima kdo še kakšen predlog, naj ga »da na papir, ne na Instagram ali Tiktok«, je pozval.

Med osrednjimi temami je nekdanji minister izpostavil nedokončano tranzicijo in breme preteklosti. »Daleč najmočnejša rdeča nit je ugotovitev, da je Slovenija po letu 1991 kljub formalni demokraciji in vstopu v zahodne integracije ostala ujetnica nedokončane tranzicije,« je dejal. To se po njegovih besedah kaže v vztrajanju dediščine postsocialističnega totalitarnega sistema, ki preprečuje resnično prekinitev s preteklostjo; posledica pa je razdvojena družba, ki se ni uspela res spraviti.

Avtorji v prispevkih opozorijo tudi na šibko vladavino prava in sistemsko korupcijo, oboje pa je tesno povezano s prvotno tezo – nedokončano tranzicijo. Prav tako aktualne razmere opišejo kot obdobje krize vrednot in družbene polarizacije, opomnijo pa tudi na gospodarsko neučinkovitost, potrebo po reformah ter na »demografsko zimo« in izzive socialne države.

Rešitve avtorji vidijo med drugim v dokončanju procesa tranzicije in narodni spravi na temelju resnice, ob ponovni vzpostavitvi etičnega horizonta družbe. Okrepiti želijo vladavino prava in tudi boj proti sistemski korupciji. Prizadevajo si za vzpostavitev meritokratskega sistema, za celovito reformo javnega sektorja, predvsem zdravstvene in socialne politike, za prenovo šolskega sistema ter za spodbujanje konkurenčnosti in demografskih ukrepov. »Nujno je znižanje davkov in prispevkov,« je nanizal Turk.

Poziv levici: na volitve z Golobom

Takšen program je mogoče uresničiti le na volitvah. Zato Slovenija po beseda Turka tokrat potrebuje resne volitve, ne »nadomestitve iztrošenih obrazov z novimi brezmadežnimi avatarji iste stare politike«. Levi pol je pozval, naj se z alternativo pomeri aktualni premier Robert Golob.

Med avtorji zbornika praktično ni neznanega imena, pri njegovem nastanku so poleg politikov sodelovali številni strokovnjaki z različnih polj družbenega življenja, od pravnikov, zdravnikov, diplomatov, pa vse do teologov. Več teh je na današnji predstavitvi potegnilo tudi vzporednico z znamenito 57. številko Nove revije, ki je s podnaslovom Prispevki za slovenski nacionalni program v začetku leta 1987 postavila intelektualne temelje poznejše osamosvojitve.

Zmagati je treba še v kulturni vojni

Kot je dejal nekdanji predsednik republike Borut Pahor, se v slovenskem prostoru podobno kot v drugi polovici 80. let čuti nekakšna izpraznjenost, ko se »poskuša ugotoviti smer razvoja s starimi zemljevidi«. Po njegovih besedah je čas za nove zemljevide, ki naj pokažejo nove smeri. Če hočemo iti naprej, ne moremo misliti na to, da se bo Slovenija razvijala samodejno. Obstajati mora sila, ki bo tej smeri razvoja sledila.

»V vojni za Slovenijo smo zmagali, zato imamo samostojno državo. Kulturna vojna pa še traja,« je dodal predsednik SDS Janez Janša. Kot je pojasnil, imamo sicer različna mnenja o pomenu nekega preteklega dogodka. Zelo težko pa gremo naprej ob razhajanju v tem, ali se je nekaj sploh zgodilo ali ne.

Prav tako gremo »zelo težko naprej« ob razhajanju v tem, ali so bile ključne stvari, ki so se zgodile, dobre ali slabe. »Tudi v tej vojni je treba zmagati in potem bo Slovenija takšna, za kakršno smo glasovali,« je še dodal Janša

Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj se je v zborniku dotaknil vprašanja demografije. Kot izhodiščno tezo je izpostavil, da se morajo mladi najprej za rojstvo otrok odločiti, ustrezna spodbuda v tej smeri pa je kultura življenja.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike