Sodna farsa na Upravnem sodišču: odvetnik Janez Prebil v posmeh slovenskemu pravnemu redu še skoraj dve leti po sklepu o izbrisu iz imenika odvetnikov ostaja v tej vlogi

Zadnja v nizu sodnih bizarnosti je, da je Vrhovno sodišče razveljavilo sklep predsednice Upravnega sodišča Jasne Šegan o ustavitvi postopka v primeru Prebilove tožbe zoper izbris. Vrhovni sodniki so namreč pritrdili odvetniku, da je sodno takso za tožbo plačal, o čemer je Šeganova napačno odločila. Pri tem sama zdaj trdi, da na njenem sodišču niso storili napake, češ da je odvetnik napačno izpolnil položnico, tako da plačila takse niso zaznali.

Žal se zgodba o (ne)izbrisu odvetnika Janeza Prebila iz imenika odvetnikov spreminja v še eno slovensko sodno farso, tokrat v režiji Upravnega sodišča pod vodstvom Jasne Šegan. O Prebilu smo v zadnjih mesecih pisali že večkrat. Širši slovenski javnosti ni znan (prav tako zelo pazi, da na spletu ni njegovih fotografij), je pa še kako znan njegovim številnim upnikom in ljudem, ki so nam zaupali, da jih je ogoljufal. Je v postopku osebnega stečaja, pri čemer je terjatev prek 13 tisoč evrov prijavila celo Odvetniška zbornica Slovenije in sicer v večji meri iz naslova neplačila denarnih kazni v primeru dveh pravnomočnih odločb njihove disciplinske komisije. Odvetnik je sicer tudi v postopku osebnega stečaja. Sklep o začetku stečajnega postopka je bil na okrožnem sodišču v Celju izdan na podlagi predloga upnika, firme GRAD.IN gradbeništvo, finance in investicije iz Ljubljane v lasti bratov Boruta in Branka Brinška. Do odvetnika imata terjatev prek milijon evrov. Poleg njiju ga terja še prek 20 fizičnih in pravnih oseb. Terjatve je prijavilo več kot 20 upnikov – pravnih in fizičnih oseb.

Brata Brinšek imata do Prebila terjatev prek milijon evrov. Skupaj je terjatve prijavilo prek 20 upnikov.

Grobo kršenje zakona o odvetništvu

Prebil se požvižga na Zakon o odvetništvu. V nasprotju z zakonom je namreč direktor v podjetju SB Investicije, katerega formalna lastnica je njegova mama Majda Prebil. Gre za eklatantno kršitev omenjenega zakona, ki prepoveduje opravljanje vloge direktorja podjetja v času, ko je dotična oseba odvetnik. Odvetniška zbornica je že novembra leta 2023 izdala odločbo o njegovem izbrisu iz imenika, saj da ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica. Toda zoper odločbo je sprožil spor na Upravnem sodišču, odlično pa pozna načine, kako zavlačevati različne postopke (pri stečaju je zanj sodnica celo zapisala, da se je ves čas uvedbe postopka izmikal vročitvi sodnih pisanj in zlorabljal procesne pravice).

Pri postopku glede izbrisa, ki še vedno teče ne Upravnem sodišču, je izbral taktiko igric glede sodne takse. O njegovi zadevi so sicer odločili šele januarja letos, po skoraj letu dni, odkar je vložil tožbo, in še to šele po naših novinarskih vprašanjih. Iz pojasnila predsednice sodišča Jasne Šegan je izhajalo, da ni plačal sodne takse, zato so postopek ustavili. V skladu s tem bi moral slediti izbris iz imenika odvetnikov, toda seveda je vložil pritožbo tudi zoper sklep Upravnega sodišča. Začuda mu je Vrhovno sodišče ugodilo. Vrhovni sodniki so namreč ugotovili, da je sodno takso plačal!? Res da šele zadnji možni dan in še to po dolgem zavlačevanju. Tako je Vrhovno sodišče sklep Jasne Šegan (ravno ona je vodila postopek) razveljavilo in ji vrnilo zadevo v ponovno odločanje.

Neverjetna razlaga Šeganove

Kako je torej mogoče, da na Upravnem sodišču niso ugotovili, da je Prebil na koncu sodno takso vendarle plačal? Razlaga Šeganove je neverjetna. Napisala je celotno kronologijo. Po tem, ko je vložil tožbo na Upravno sodišče, so mu izdali plačilni nalog za plačilo takse za tožbo. Stranke vedno poučijo, da če je plačilo sodne takse opravljeno z referenco, ki je navedena v plačilnem nalogu, zavezanec po plačilu sodišču ni dolžan poslati dokazila. V drugih primerih pa morajo stranke sodišču pravočasno predložiti potrdilo o opravljenem plačilu. Tako je bilo tudi v obravnavanem primeru, pravi Šeganova. Nadaljevanje pa je v stilu, da človek ne ve, ali bi se smejal ali jokal:

»Kot izhaja iz našega sklepa, je bilo ob ustavitvi postopka ugotovljeno, da tožnik takse ni plačal niti do roka niti do izdaje sklepa o ustavitvi. Dodatno pojasnjujemo, da tožnik sodišča ni obvestil, da bi bil takso plačal, tako kot je bil o tem poučen v plačilnem nalogu, prav tako pa tožnik takse ni plačal z referenco, ki izhaja iz plačilnega naloga. Iz potrdila o plačilu, ki ga je tožnik prvič priložil šele pritožbi, ki jo je vložil zoper sklep o ustavitvi, namreč izhaja, da na univerzalni plačilni nalog v polje, kjer je predvidena navedba reference prejemnika, tega podatka ni vnesel.« Namesto tega je po besedah Šeganove tam vnesel le IBAN številko, referenčno številko pa je napak vnesel v polje za navedbo namena plačila. »Posledično tega priliva ni bilo mogoče prepoznati kot tožnikovega plačila sodne takse, tožnik pa, kot rečeno, potrdila o plačilu takse sodišču tudi ni predložil. Zato ni prišlo do napake na naši strani.«

Pozor, predsednica sodišča po tem, ko je njen sklep Vrhovno sodišče razveljavilo, še vedno trdi, da do napake ni prišlo na njihovi strani. Kdo je torej storil napako? Mar vrhovni sodniki z razveljavitvijo njenega sklepa? Vprašanje je seveda tudi, kako oz. na katero stroškovno mesto so na njenem sodišču torej knjižili priliv, ki so ga prejeli od Prebila?

Zadevo je zdaj Šeganova dodelila v reševanje sodnici Alenki Dolinšek. Narok naj bi bil septembra, toda nobenega presenečenja ne bo, če bi se ta žalostna saga slovenskega sodstva nadaljevala, odvetniški poklic pa bi pri nas še nadalje opravljal nekdo, ki tega zaupanja ni vreden. Mimogrede, sodniki na Upravnem sodišču so plačani na ravni višjih sodnikov. Jasna Šegan pa je kot predsednica tega sodišča za maj letos (zadnji podatek) prejela 6.838 evrov bruto plače, kar je približno toliko, kot prejme predsednik vlade.

Jasna Šegan je kot predsednica Upravnega sodišča za maj (zadnji podatek) prejela 6.838 evrov bruto plače, kar je približno toliko, kot je plača predsednika vlade.