Sodni svet opozarja, da predlog zakona o sodniških plačah ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča

V Sodnem svetu pod vodstvom vrhovnega sodnika Vladimirja Horvata ocenjujejo, da vladni predlog zakona o sodniških plačah ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča. Pravijo, da predlog ne sledi stališču ustavnega sodišča, da morajo biti veje oblasti enakopravne in relativno primerljive tudi glede materialnega statusa njihovih funkcionarjev. Po odločbi ustavnih sodnikov bi moral sicer državni zbor najkasneje do 3. januarja letos sprejeti zakonodajo za zvišanje sodniških plač na raven primerljivo s poslanci in člani vlade, a se to ni zgodilo. Pri čemer se predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (nekdanja sodnica!) celo spreneveda, češ da polaga na srce sodnikom, naj nimajo v mislih le svojih koristi.

Vlada je dala na mizo do sodnikov ponižujoč predlog. Sodniki sodišč prve stopnje bi skladno z njim napredovali za tri, višji sodniki za dva, vrhovni sodniki za en plačni razred. Sodni svet meni, da bi se z neenakomerno uvrstitvijo funkcij funkcionarjev sodne veje oblasti v nove plačne razrede ne le ohranila nesorazmerja med funkcionarji različnih vej oblasti, temveč tudi neutemeljeno porušila notranja razmerja med sodniki različnih stopenj. Kot neprimerno so označili, da bi vrhovni sodnik svetnik na vrhuncu svoje kariere napredoval le za en plačni razred, s čimer bi se po svojem plačnem položaju izenačil z najnižje plačanim ministrom.

Sodni svet opozarja tudi, da je med plačo najnižje plačanega poslanca in okrajnega sodnika začetnika osem plačnih razredov razlike, po predlogu zakona pa bi se ta razlika zmanjšala na pet plačnih razredov, kar po mnenju Sodnega sveta »nikakor ne izenačuje plačnega položaja primerljivih funkcionarjev«. Poleg tega poslanci prejemajo tudi mesečni pavšal za pokrivanje materialnih stroškov v neto znesku med petsto in osemsto evrov, kar pri uvrstitvi funkcij v plačne razrede ni upoštevano. Pavšal poslancev od januarja 2017 ni vštet v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, zato je razlika med dohodki funkcionarjev sodne in zakonodajne veje oblasti še bistveno večja, kot izhaja iz uvrstitve funkcij v plačne razrede.

Sicer pa bi moralo biti zvišanje plač že od 3. januarja letos, ne pa šele od januarja prihodnje leto, kar predlaga vlada.