Strokovnjak ravnateljem predlagal, naj osnovnošolcem prepovedo telefone. Kaj pravijo na šolskem ministrstvu

POSLUŠAJ ČLANEK

Medvrstniško nasilje je eden glavnih, če ne osrednji problem v našem vzgojno-izobraževalnem procesu, njegov porast pa je po mnenju strokovnjakov tesno povezan z nenadzorovano rabo pametnih telefonov pri otrocih in mladostnikih.

"V stroki govorimo o digitalnem kokainu, ker vse znanstvene raziskave kažejo, da je posledica zaslonov na otroške možgane identična uporabi trde droge," je v Vroči temi za Domovino povedal logoterapevt prof. dr. Sebastjan Kristovič. Ob začetku šolskega leta se je s svarilom o škodljivosti ekranov oglasil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje ter podal priporočila o mejah časovne izpostavljenosti otrok raznovrstnim zaslonom.

A medtem ko mobilne telefone v šolah prepovedujejo v Franciji in Grčiji, v to smer pa se pomikajo še v številnih drugih državah, pri nas o čem podobnem na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, kljub pozivom strokovnjakov, ne razmišljajo.

Nedavna raziskava Fakultete za družbene vede je pokazala, da okoli polovica otrok treh najvišjih razredov osnovne šole priporočila NIJZ prekorači že samo s časom dnevne uporabe pametnih telefonov, kaj šele ostalih ekranov. Med 2.285 v raziskavo vključenimi osnovnošolci višje stopnje pa jih pametnega telefona ne uporablja zgolj 18.  

»V celotnem vzgojno-izobraževalnem sistemu smo pozabili na razvoj etične zavesti. Imamo generacije otrok, ki so prilepljene na zaslone, zasvojene z zasloni, in v virtualnem svetu je seveda možno vse. In ker otroci niso toliko v realnem svetu, da bi se naročili interakcije uravnavanja odnosov in svojih čustev, se meja med realnim in virtualnim začne brisati.« Tako je strokovnjak za vzgojo z univerze Alma Mater Europaea, prof dr. Sebastjan Kristovič, v Vroči temi povzel jedro problema, ki se pojavlja in nad katerim se vse glasneje pritožujejo učitelji in drugi deležniki slovenskega šolstva. 

Kristovič opozarja, da Imamo že predšolske otroke, ki so zasvojeni z zasloni, ki lahko gredo na kahlico, jest ali spat samo s telefonom. Zasvojenost se pojavlja tudi pri starejših otrocih. »Družbena omrežja, zasloni so izredno škodljivi, imamo celotne generacije otrok in mladostnikov, zasvojenih z zasloni,« nadaljuje dr. Kristovič in dodaja, da so v prvi vrsti na potezi starši. »Starš je tisti, ki kupi telefon, starš je tisti, ki kupi iPad, starš kupi playstation.«

Dr. Sebastjan Kristovič: »Ne govorimo samo o zasvojenosti, temveč o odvisnosti od telefonov V stroki govorimo o digitalnem kokainu, ker vse znanstvene raziskave kažejo, da je vpliv uporabe telefonov na otroške možgane identičen uporabi trde droge.«

A ob starših je tu v pomoč lahko tudi šola. Na zahodu, kjer so po Kristovičevih besedah rezultati študij pretirane uporabe zaslonov na možgane že znani in kažejo velik upad kognitivne sposobnosti otrok, v osnovnih šolah že prepovedujejo uporabo telefonov. Zato je dr. Kristovič na majskem predavanju slovenskim ravnateljem na temo psiholoških in vzgojnih vidikov predlagal sprejetje sklepa, da se na vseh osnovnih šolah prepove uporaba pametnih telefonov. 

Podobno kot slovenski razmišlja tudi nemški strokovnjak s tega področja, raziskovalec možganov in psihiater dr. Manfred Spitzer. Strokovnjak, specializiran za preučevanje vpliva digitalnih naprav na razvoj možganov, meni, da bi morali otrokom do vsaj 14. leta prepovedati uporabo pametnih telefonov.

Še sprejemljiva izpostavljenost ekranom pri otrocih močno prekoračena

Kako pereča je problematika in kako nizka ozaveščenost med starši o škodljivosti ekranov, pričajo tudi rezultati raziskave Fakultete za družbene vede z naslovom Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih. Po tej raziskavi manj kot odstotek učencev 7., 8. in 9. razreda ne uporablja pametnega telefona, slaba desetina ga uporablja manj kot eno uro, približno polovica od 1 do 3 ure, četrtina od 3 do 5 ur in skoraj petina celo več kot 5 ur dnevno. 

Za primerjavo. V priporočilih uporabe pametnih telefonov pri otrocih, ki jih je nedavno objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), piše, naj otrok do 2. leta starosti ne bo izpostavljen zaslonu niti minute. Otrokom od 2. do 5. leta naj se njihova uporaba omeji na manj kot eno uro na dan v navzočnosti staršev, od 6. do 9. leta na največ eno uro na dan, od 10. do 12. leta na največ eno uro in pol na dan, otrokom od 13. do 18. leta pa največ dve uri na dan.

Neozaveščeni starši pogosteje del problema kot rešitve

A ko gre za uporabo pametnih telefonov, imajo otroci pogostokrat zaslombo v neozaveščenih starših. »Sodelovanje s starši pri tem je velik problem. Sodelovanje s starši ni samo zaželeno, temveč nuja,« meni dr. Kristovič. Kot dodaja, si moramo družba kot celota natočiti čistega vina, da so digitalizacija, ekranizacija, izpostavljanje otrok zaslonom za otroke izjemno škodljivi. Kot pravi, ima številna predavanja po šolah in ugotavlja, da starši tega dejansko ne vedo. Po njegovem mora biti cilj, da »starši in celoten sistem pride do tega, da moramo narediti vse, kar je možno, za otrokovo dobrobit.«

Da bo to uresničljivo tudi v šolah, je po Kristovičevo učiteljem in drugim pedagoškim delavcem treba vrniti njihovo strokovno identiteto in avtonomijo in jih opolnomočiti, da ustrezno ravnajo. Šola namreč ni namenjena samo učenju, poučevanju, memoriranju, ampak tudi razvoju osebnostnih lastnosti.

Pristojne institucije ne sledijo predlogu strokovnjaka

S strokovnimi postavkami dr. Sebastjana Kristoviča smo na Domovini soočili tudi pristojne na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje in Zavodu za šolstvo. Vprašali smo jih, na kakšen način pristopajo do problema škodljivega vpliva pametnih telefonov pri učencih v osnovnih šolah in kaj bodo ukrenili za njegovo sistemsko rešitev. Ter še, ali lahko v kratkem pričakujemo, da bodo sledili pozivom strokovnjakov in sistemsko ukrepali, da se pametni telefoni iz osnovnošolskega okolja odstranijo.

Z Zavoda za šolstvo so nam odgovorili, da spodbujajo smiselno in ustvarjalno rabo pametnih telefonov in ostalih digitalnih naprav za poučevanje in učenje. »V ta namen pripravljamo usposabljanja za strokovne delavce, na katerih razvijamo in strokovno razpravljamo o učnih pristopih in strategijah pri uporabi digitalne tehnologije na način, ki spodbuja učenje in razvoj otrok, učencev in dijakov.« Na dodatno prošnjo po neposrednem odgovoru na naši vprašanji pa so odgovorili, da Zavod RS za šolstvo nima pristojnosti sistemskega ukrepanja, temveč je za to pristojno Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Na ministrstvu so bili z odgovori še bolj skopi. Zapisali so, da sledijo priporočilu Akcijskega načrta za digitalizacijo izobraževanja in strokovnim priporočilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje s tega področja, ki so zajeta v Smernicah za uporabo zaslonov. »V teh je popolna prepoved rabe priporočena za starost otrok do dveh let, v starosti nad dve leti pa smernice podajajo priporočila glede načina in časa rabe in popolne prepovedi ne zapovedujejo.«

Dr. Kristovič, kaj je pri tem glavni izziv:
KOMENTAR: Rok Čakš
Slovenija spet caplja za spoznanji razvitega sveta, tokrat na škodo otrok

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Levi predsodki do Romov
21. 9. 2023 ob 11:46
»Prata« v zeliščni omaki
21. 9. 2023 ob 11:39