Strokovnjakinja izstopila iz Golobove fokalne skupine – njeno znanje ni bilo slišano

Minuli petek je iz Fokalne skupine za celovito obravnavo otrok in mladostnikov z nevarnim vedenjem odstopila namestnica vodje dr. Leonida Zalokar – kot je pojasnila, je dobila občutek, da njeno strokovno in dolgoletno znanje ni slišano. Poleg tega fokalna skupina po njeni oceni ignorira znanstveno podprte rešitve, ki so v tujini priznane in sprejete. »Nočem nositi nobene odgovornosti za delovanje te skupine,« je pojasnila. Direktorica vzgojnega zavoda Planina je v ponedeljek napovedala tudi svoj odhod iz zavoda.

Junija letos je bil vzpostavljen medresorski operativni organ – Fokalna skupina za celovito obravnavo otrok in mladostnikov z nevarnim vedenjem. Kot lahko preberemo na vladni spletni strani, je cilj skupine zagotavljanje usklajenega, sistematičnega in strokovnega odziva države na porast nevarnega, predvsem nasilnega vedenja med otroki in mladostniki. »Če želimo kot družba odgovorno skrbeti za dobrobit otrok in mladostnikov, moramo skupaj oblikovati rešitve, ki bodo v pomoč njim, njihovim družinam in širšemu okolju. Današnji korak je pomembna prelomnica v tej smeri,« je dejal premier Robert Golob in pojasnil, da fokalna skupina predstavlja odgovor na številne pobude s terena, opozorila stroke ter pritiske javnosti glede nujnosti učinkovitega in celostnega pristopa k obravnavi teh izzivov.

V Kabinetu predsednika vlade je septembra potekala tudi prva seja. Skupina je med drugim poudarila, da otroci in mladostniki z nevarnim vedenjem vključujejo tako tiste, ki škodijo drugim, kot tiste, ki škodijo sebi. Za njih je potrebno zagotoviti integrirane programe, s posebnim poudarkom na tistih, ki omogočajo hitro oceno stanja in takojšnjo interdisciplinarno obravnavo.

Skupina je zavila v smer, ki je ni bilo v njeni viziji

»Po strokovni presoji in poglobljenem poznavanju problematike nasilnega vedenja otrok in mladostnikov ocenjujem, da trenutna konceptualna in organizacijska zasnova skupine ne omogoča izvedbe prispevka na ravni, ki je skladna z mednarodno priznanimi strokovnimi smernicami in standardi,« je namestnica vodje fokalne skupine Leonida Zalokar zapisala v svoji odstopni izjavi ter pojasnila, da ne more prevzemati strokovne odgovornosti za postopke, odločitve in usmeritve, ki niso v skladu z omenjenimi pristopi. Pobuda za skupino, ki jo je nato ustanovil premier, je bila njena. Kot nam je pojasnila Zalokarjeva, sta s psihiatrinjo Vesno Švab (ki fokalno skupino tudi vodi) premierju pojasnili, da so potrebne spremembe, saj se na tem področju prav nič ne spremeni – čeprav so že obstajale nekatere skupine.

Po mnenju Zalokarjeve bi bilo treba iti v operativo, čemur naj bi bila skupina po njeni viziji tudi namenjena. »Pojasnila sem, kaj je treba, kako je treba, vendar je skupina zavila v smer, ki si je jaz nisem predstavljala,« nam je povedala Zalokarjeva in dodala, da za delovanje te skupine ne more in tudi noče nositi odgovornosti. »Vemo, kaj ima Evropa, in kaj deluje. Točno se ve, kaj manjka, vse imamo že popisano, ampak ta skupina spet popisuje, delali bi neko platformo,« je opisala primer delovanja skupine in pojasnila, da bi sama za začetek določila, katero delo naj se odredi določenim službam, kaj mora uvesti določen resor. Kot smo izvedeli iz nekaterih virov – o tem je pisal tudi Dnevnik – naj bi Zalokarjevo v fokalni skupini že nadomestili, in sicer s študentko medicine Evo Beban. 

V Sloveniji problematičen vsak učinkovit predlog

»Nobeni pogledi in programi, to kar poznajo tuje države, pri nas ne pride v poštev, ker je vse preveč radikalno, preveč represivno,« nam je doktorica socialne pedagogike in magistrica psihologije pojasnila, da v tujini priznani pristopi očitno niso primerni za slovenski prostor.

Zatakne se že pri diagnostiki – cel svet diagnosticira podtip vedenjske motnje povezane z brezčutnimi neobčutljivimi potezami (uradno v DSM-5: Conduct Disorder with Limited Prosocial Emotions, Childhood-Onset Type), pri nas tega ne poznamo. Morda zato, ker se v Sloveniji še vedno uporablja MKB-10 iz leta 1990. Vse študije kažejo, kako pomembno je, da se tovrstna odstopanja pri otroku prepoznajo že pri treh ali štirih letih – v Sloveniji pa programov za te otroke nimamo, tudi sodniki nevarnega otroka niti nimajo kam dati.

»Pri nas so naredili stigmo, etiketo, vendar pa gre le za znanstveni konstrukt, ki ga je treba pravočasno prepoznati in obravnavati, tako kot depresijo ali anksioznost,« je povedala Zalokarjeva. Po njenih besedah je pri nas takoj problematičen vsak predlog, da bi se nekaj uzakonilo – npr. obvezno sodelovanje staršev, že to je preveč.

Odhod v pokoj, v tujino še po drugi doktorat

V ločeni odstopni izjavi je Leonida Zalokar napovedala tudi svoj odhod z mesta ravnateljice Strokovnega centra Planina – funkcijo bo zaključila najkasneje 31. avgusta 2026. »Končno bi šla rada v penzijo – kar pa ne pomeni, da ne bom nič delala, delala bom marsikaj,« je dejala in dodala, da bo takrat tudi ona kot gospa komentirala iz fotelja. Pogoja za upokojitev je sicer dosegla že leta 2023, a so jo takrat prepričali, da še ostane na svoji funkciji. Lotila se bo še enega doktorata, in sicer iz psihologije – na študij se bo prijavila v tujini.