Študija: Optimalni scenarij je kombinacija OVE in jedrske energije, vlada se mora zganiti

Analiza primerjave možnih scenarijev energetskega prehoda na področju oskrbe z električno energijo v Sloveniji je pokazala, da je najbolj vzdržen scenarij, ki predvideva hkratno uporabo obnovljivih virov energije z jedrsko energijo. Združuje namreč nizke stroške, visoko stopnjo energetske avtonomije, stabilnost sistema in najnižji okoljski odtis. Če Slovenija ne bo izvedla novih večjih naložb v proizvodne vire, če bo povečala uvozno odvisnost, če bo popolnoma zaprla vse jedrske in fosilne vire, bi bila tehnična in finančna tveganja prevelika.

Potrebe po električni energiji se bodo do leta 2050 – glede na današnjo rabo – podvojile. Od tega tri četrtine rasti porabe električne energije do leta 2050 izhajajo iz energetskega prehoda, le četrtina pa iz potreb zaradi pričakovane gospodarske rasti. To pomeni, da bo prihodnja slovenska energetska politika morala zagotoviti predvsem dovolj čiste in zanesljive električne energije za nadomestitev fosilnih goriv, saj brez tega ne bo mogoče doseči podnebnih ciljev ter ciljev razvoja Slovenije in blaginje njenih prebivalcev.

»Analiza scenarijev in predlog optimalnega koncepta prenove elektroenergetskega sistema Slovenije« je medsebojno primerjala možne scenarije ter oblikovala strokovno utemeljen predlog optimalnega koncepta prenove elektroenergetskega sistema Slovenije (EES). Izhodišče analize je pri tem bilo, da morajo vsi alternativni koncepti EES zagotoviti zadosten obseg električne energije, tako za razvojni preboj Slovenije kot za energetski prehod na nizkoogljične vire. Vodja strokovne skupine prof. dr. Jože P. Damijan je na današnji novinarski konferenci predstavil ugotovitve primerjave možnih scenarijev energetskega prehoda na področju oskrbe z električno energijo v Sloveniji. Izpostavil je, da se je na podlagi primerjave štirih scenarijev, ki jih je strokovna skupina ovrednotila glede na pet kriterijev, kot optimalna smer izkazal scenarij OVE + jedrska.

V dokumentu je strokovna skupina scenarije ocenjevala po petih ključnih kriterijih:

1. energetski avtonomiji,
2. stabilnosti in zanesljivosti sistema,
3. celotnih družbenih stroških,
4. stroškovni in maloprodajni ceni električne energije za odjemalce
5. okoljskih vplivih.

Kot končna kriterija za primerjavo pa sta uporabljena dva kriterija: strošek električne energije na MWh za slovenske odjemalce, ki vključuje vse stroške in dajatve vezane na maloprodajno ceno, ter globalni okoljski učinki zaradi porabljene energije v Sloveniji. 

Izbor scenarijev za analizo izhaja iz dosedanjih dokumentov in študij konceptov bodočega EES, ki so nastajali od leta 2022 dalje. Na podlagi teh dokumentov je strokovna skupina identificirala štiri glavne smeri oz. možne scenarije razvoja slovenskega EES:

1. Status quo,
2. OVE + plin,
3. 100 % OVE
4. OVE + jedrska, ki ima dodan podscenarij 4a, v katerem je poleg kriterija izpustov toplogrednih plinov upoštevan tudi kriterij vpliva na biodiverziteto. 

Scenarij 100 % OVE bi nam prinesel nemške, dvakrat višje, cene elektrike

Po ugotovitvah 100 % OVE predstavlja najbolj ambiciozen, a tudi najbolj problematičen scenarij, ki predvideva popolno zaprtje vseh jedrskih in fosilnih virov ter popolno naslonitev na obnovljive vire. To bi zahtevalo enormno povečanje sončnih in vetrnih kapacitet ter zelo velike sisteme za shranjevanje energije.

Čeprav je teoretično mogoče, je tak pristop zaradi nestanovitnosti proizvodnje, visokih stroškov in potrebe po uvozu elektrike v času brez sonca in vetra ocenjen kot tehnično in ekonomsko težko izvedljiv oz. neustrezen.

Optimalna smer je scenarij OVE + jedrska

Scenarij OVE + jedrska pa predstavlja uravnoteženo kombinacijo – predvideva podaljšanje življenjske dobe NEK do leta 2063, gradnjo nove jedrske elektrarne JEK2, hkrati pa zmerno rast sončnih in vetrnih kapacitet ter razvoj hidroelektrarn. Tako bi Slovenija dolgoročno ohranila stabilnost oskrbe, zmanjšala uvozno odvisnost in dosegla najnižje stroške v primerjavi z drugimi možnostmi.

Scenarij OVE + plin temelji na povečanju kapacitet sončnih in vetrnih elektrarn ob sočasni uporabi plinskih elektrarn za zagotavljanje stabilnosti sistema. Gre za pristop, ki ga predvideva tudi posodobljeni Nacionalni energetsko podnebni načrt (NEPN). Čeprav omogoča večjo vlogo obnovljivih virov, pa Slovenijo pušča precej odvisno od uvoza plina in elektrike, hkrati pa povečuje emisije CO₂. Scenarij 4a: OVE + jedrska, brez novih hidroelektrarn – v analizi je poleg kriterija izpustov CO2, upoštevan tudi kriterij vplivov na biodiverziteto. Zato je strokovna skupina v analizo vključila tudi različico osnovnega jedrsko-obnovljivega scenarija, ki ne predvideva izgradnje novih hidroelektrarn na srednji Savi. Zaradi tega bi bila potrebna večja uporaba baterij in drugih hranilnikov, kar nekoliko poveča stroške, a osnovna logika ostaja enaka – jedrska energija kot temelj, obnovljivi viri kot dopolnitev.

Če ne naredimo nič – torej če ohranimo status quo – bi po letu 2043 večino električne energije morali uvažati. Tak pristop je sicer stroškovno na kratek rok manj zahteven, dolgoročno pa prinaša visoko uvozno odvisnost, nestabilnost in izjemno tveganje za oskrbo. Celotna študija je dostopna tukaj.

Vlada se mora končno odločiti, prehitevajo nas vsi – po levi in po desni

»Po mojem mnenju s projektom zamujamo. Vse skupaj poteka prepočasi. Lahko se zamislimo nad tem, da je hrvaški premier Andrej Plenković pred kakšnim mesecem in pol po dolgem čakanju sprejel odločitev, da bodo šli v smer jedrske elektrarne,« je opozoril podpredsednik SBC Igor Akrapovič, ki je še dodal, da je Plenković ustanovil skupino, za katero verjame, da je zelo proaktivna in bo razmišljala o tem, kako bi elektrarno zgradili. Povedal je tudi, da imajo že določeni dve lokaciji. »Bojim se, da bomo s tem tempom zaostali. Tudi zasebni investitorji, s katerimi sem imel stik in bi investirali v jedrsko elektrarno, bi si lahko premislili in investirali raje na Hrvaškem,« je še dodal.

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal pa je spomnila, da so cene električne energije v Sloveniji, sploh po energetski krizi zaradi vojne v Ukrajini, enormno narasle, in da velik del gospodarstva – predvsem elektrointenzivnega – zaradi tega močno izgublja konkurenčnost. »Danes imamo zelo jasno razdelane scenarije, na podlagi katerih se mora vlada že končno odločiti, ker nas prehitevajo vsi, po levi in po desni,« je poudarila.