Duševno stanje Slovencev nič kaj rožnato. Kako je v vaši občini?

V Evropi je duševnih bolezni vse več in so pogostejše od raka. In to je kategorija, v kateri se Slovenci dobro (oziroma slabo) odrežemo; čeprav smo po indeksu človekovega razvoja v svetu visoko, pa smo precej nižje po indeksu sreče.

Ali zmorete "delati in ljubiti" in kako uspešni ste pri tem v vaši občini?

Duševno zdravje je pojem, ki ga ni enostavno definirati. Danes Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) med drugim vanj vključuje »subjektivno dobrobit, delovno produktivnost, neodvisnost, socialno in medgeneracijsko vključenost ter (samo)uresničitev intelektualnih in čustvenih potencialov posameznika«.

Precej široko sprejeta pa je tudi "poenostavljena" definicija enega začetnikov psihologije Sigmunda Freuda, da duševno zdravje pomeni »zmožnost delati in ljubiti«.

Po podatkih WHO vsakega 4. Evropejca vsaj enkrat prizadenejo duševne težave, od tega težke okoli 5 % Evropejcev. Kar okoli 20 % javnega bremena bolezni v Evropi predstavljajo duševne težave in so po pojavnosti pogostejše od raka ali diabetesa. Hkrati se tudi ocenjuje, da le okoli polovica bolnikov poišče zdravstveno pomoč.



V Sloveniji in večini razvitega sveta so tako najpogostejše odvisnosti (pri teh v Sloveniji prednjači alkohol) ter depresija, sledijo pa anksiozne motnje.

Kaj o duševnem zdravju Slovencev pravijo mednarodne primerjave?

Duševno zdravje posameznika je močno odvisno od materialnega blagostanja in zadovoljenosti osnovnih materialnih potreb, s tem pa razvitosti njegovega okolja in družbe.

Po Indeksu človekovega razvoja (HDI), ki poleg BDP poskuša upoštevati življenjski standard ter dostopnost do zdravstva in šolstva, Slovenija dosega relativno visoko, 25. mesto na svetu.

Kljub temu pa na letošnji "svetovni lestvici sreče", ki jo od 2012 objavljajo ZN v Svetovnem poročilu o sreči, zasedamo šele 62. mesto. Podobno visoko smo bili tudi v prejšnjih letih - pred nami se znajdejo celo nekatere države tretjega sveta, kot npr. Nikaragva, Belize in Turkmenistan.

Omenjen kazalnik upošteva tako nekatere objektivne (BDP, pričakovana živ. doba, soc. varnost) kot subjektivne dejavnike (občutek svobode, zaupanje med ljudmi, percepcija korupcije). Tudi druga poročila, ki zajemajo subjektivne občutke ljudi, Slovenijo ponavadi uvrščajo precej pod njeno siceršnjo raven na lestvici ekonomske razvitosti.

To kaže na relativno visoko nezadovoljstvo Slovencev s svojim življenjem ter na visoka, tudi nerealna pričakovanja, s katerimi pa so vedno povezane določene frustracije in razočaranja.

Kaj kažejo karte NIJZ po občinah?

NIJZ hrani pregledne podatke o dveh indikatorjih duševnega zdravja: umrljivosti zaradi samomora in številu predpisanih zdravil za zdravljenje duševnih motenj.

Pojavnost samomora je bila po podatkih WHO v Sloveniji še nekaj let nazaj ena najvišjih na svetu (denimo 6. mesto na svetu l. 2011). V zadnjih letih se je ta kazalnik precej izboljšal in tako je 2015. Slovenija pristala na 31. mestu, čeprav trend še ni dovolj dolg, da bi ga lahko označili za trdnega.

Na zgornji karti lahko hitro spet opazimo razliko med zahodno in vzhodno Slovenijo - največ samomorov je tako v Slovenskih goricah, Zasavju in Savinjski regiji, najmanj pa na Primorskem.

Čeprav že zgornja karta ponuja določene zaključke, je dosti bolj merodajna za podobo duševnega zdravja karta vseh predpisanih psihiatričnih zdravil. Tudi ta pa seveda ne zajame vseh duševnih težav, saj se mnogi Slovenci, ki trpijo zaradi duševnih motenj, iz različnih vzrokov in stigme ne zdravijo ali pa se zdravijo brez zdravil.

Vidimo lahko, da se najslabše odrežejo Kočevska, Bela krajina, Zasavje, Savinjska regija, Koroška, Haloze, Dravsko polje in Prekmurje, najboljše pa osrednja Slovenija (z delom Dolenjske) in Gorenjska. Še enkrat več lahko torej potegnemo vzporednico med zdravjem Slovencev in njihovim gmotnim položajem oz. razvitostjo okolja.

Vidimo lahko tudi, da je v vseh mestnih občinah z izjemo Kranja število omenjenih zdravil relativno visoko in pogosto višje od okolice, kar bi lahko bila posledica hitrejšega in bolj stresnega tempa življenja, morda pa tudi bolj odprtega odnosa do zdravljenja.