Talibani po umiku zahodnjakov sejejo smrt. Se Evropi obeta nov begunski kaos?

Embed from Getty Images
Po napovedanem umiku zavezniških sil iz Afganistana, ki naj bi bil formalno zaključen 11. septembra, so se talibani odločili za silovit naskok na območja pod nadzorom tamkajšnje vlade. Podatki niso optimistični, talibani naj bi v tem trenutku namreč nadzorovali že 90 odstotkov ozemlja te srednjeazijske države. Trenutno so to predvsem podeželska območja, a borci čedalje bolj pogumno napadajo tudi glavna mesta pokrajin in tudi samo glavno mesto Kabul.

Vse bolj je jasno, da je bilo zadnjih dvajset let boja proti talibanom zaman. Neslavno propadle pa so tudi vse vizije, kako talibane integrirati v politično stvarnost sodobnega Afganistana. Nekateri analitiki že napovedujejo, da bodo talibani do novega leta obvladovali celotno območje države. Še zlasti pa je ob tem tiste, ki so v preteklih letih morebiti sodelovali z zavezniškimi silami.

Represije pa utegnejo sprožiti nov migrantski val, ki bo, hočeš nočeš, že kmalu pljusknil tudi v Slovenijo.

Zahodni zavezniki so ob napovedi umika pričakovali, oziroma napovedovali, da bodo domače sile zmogle zagotavljati povsem dostojen odpor talibskim borcem. A v resnici se je država že pred njihovim dokončnim umikom znašla v kaosu, s čemer so se potrdile skrbi nekaterih do umika bolj skeptičnih voditeljev, denimo slovenskega premierja Janše in avstrijskega kanclerja Kurza.

Talibani tako ne obvladujejo le obsežnih podeželskih območij, temveč vse bolj pogumno vstopajo tudi v glavna mesta pokrajin. Pred dnevi so tako zavzeli mesto Zarandž v pokrajini Nimroz, poznavalci pa pričakujejo, da podobna usoda že kmalu čaka tudi mesto Laškar Gah na jugu države. Kot poročajo nekatere agencije, naj bi prav danes potekali siloviti boji za nadzor središča mesta Kunduz. Pod vse večjim pritiskom je tudi Herat na zahodu države. Tam so precej časa službovali tudi slovenski vojaki in med svojim delovanjem vzpostavili tudi precej stikov z domačim prebivalstvom.

Toda v primeru, da bi mesto padlo v roke talibanov, sodelavce zaveznikov čaka zanesljiva smrt. To pa že sproža številne etične pomisleke, ali lahko te nekdanje sodelavce brezbrižno prepustimo usodi, ki jih čaka pod trdo roko njihovih starih/novih gospodarjev.

Po besedah posebne odposlanke Združenih narodov Deborah Lyons se vojna v Afganistanu sedaj premika v bistveno bolj smrtonosno in uničujočo fazo, samo v zadnjem mesecu pa je bilo v državi ubitih več kot tisoč civilistov, kar dokazuje, da talibani ne mislijo resno s političnimi rešitvami, o čemer se pogovarjajo z vladno stranjo na pogajanjih v Katarju, temveč je njihov cilj vojaška zmaga.

Nova begunska kriza

Vse to pa bo državo potisnilo v še hujši kaos. Po podatkih Agencije Združenih narodov za begunce je moralo svoje domove samo od januarja letos zapustiti 270.000 ljudi, v državi pa je notranje razseljenih že 3,5 milijona prebivalcev.

Po poročanju medijev in turških oblasti naj bi samo v to državo vsak dan vstopilo 2.000 beguncev. A oblasti v Ankari so že pred časom sklenile, da zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in odpora prebivalstva novih ne bodo več sprejemale. Zato bo migrantski val kmalu čutiti tudi na Balkanu ter tudi v Sloveniji.

V TUR prihaja do 2000 beguncev iz AFG vsak dan. Številke bodo še rasle. TUR zaradi inflacije, COVID in odpora družbe, novih migrantov ne bo sprejemala.
Nov migrantski val proti EU je vprašanje časa. GR bo prva na udaru in tam je potrebno narediti največ. https://t.co/ZTOtu6luTK

— Boštjan Perne (@bostjanperne) August 8, 2021

Breme zaščite sodelavcev

Pravzaprav je čas za prva dejanja v tej smeri že prišel. Iz Afganistana tako v zadnjih tednih čedalje pogosteje prihajajo pozivi, naj zahodni zavezniki zagotovijo varnost sodelavcem, ki so jim pomagali pri izvajanju vojaških in drugih operacij v tej državi.

Da bo država zaščitila ogrožene afganistanske novinarje in druge medijske delavce, ki so sodelovali z britanskimi mediji, je že pred dnevi napovedal britanski zunanji minister Dominic Raab. Britanci tako napovedujejo sprejem več kot 2.000 ljudi.

Še večji logistični zalogaj pri tem čaka ameriško vojsko, ki računa v naslednjih tednih in mesecih na varno preseliti najmanj 8.000 ljudi. Ker pa tolikšnega števila postopkov ni mogoče izvesti v tako kratkem času, naj bi prosilci na podelitev vizumov počakali v Katarju in Kuvajtu.

Tonin: Slovenska vojska ne bo nikogar pustila za seboj

Da se s takšnimi prošnjami že sooča tudi Slovenija, so potrdili tudi na slovenskem obrambnem ministrstvu. Po zagotovilih iz vojske sicer takšnih ljudi naj ne bi bilo veliko, saj so bile slovenske odprave v tej državi majhne.

O podrobnostih sicer nihče v vojski ne želi govoriti, saj bi to lahko še ogrozilo potek akcije. Vendar obenem slovenski obrambni minister daje jasno sporočilo, da slovenska vojska ljudi, ki so ji pri misijah pomagali s prevajanjem in tehnično podporo, nikakor ne bo pustila v roke talibanov. Po predvidevanjih bo evakuacija izvedena skupaj s katero od preostalih zahodnih držav.

Storili bomo vse, da zagotovimo varnost in mednarodno zaščito za lokalne sodelavce, ki so nam zagotavljali pomoč na naši misiji v Afganistanu. @Slovenskavojska svojih ljudi ne pušča za seboj. https://t.co/9N0L2wqql1

— Matej Tonin (@MatejTonin) August 6, 2021

Sledil bo nov begunski val

Temu nadzorovanemu umiku bo v naslednjih mesecih sledil še begunski val civilistov, ki bodo bežali pred talibskim nasiljem. O tem, kako silovit bo, je sicer v veliki meri odvisno, kako uspešno bodo vladne sile branile največja afganistanska mesta. Ta se zaenkrat kažejo kot zadnje varne cone, kamor še lahko pribeži preganjano lokalno prebivalstvo. Če bi ta padla v njihove roke, pa lahko sledi katastrofa, ki bi čez meje države lahko pognala več milijonov ljudi.