Tekma v populizmu in protislovjih

Po pričakovanjih se je končal današnji mini koalicijski vrh, na katerem so tri vladne stranke skušale zgladiti medsebojne »napetosti« oziroma uskladiti stališče glede zaveze o petih odstotkih BDP za obrambne izdatke. To so voditelji držav članic Nata sprejeli pretekli teden, a za Slovenijo očitno po nekaj dneh ne veljajo več. Svoboda, SD in Levica opletajo s številkami in odstotki, a jasno je samo to, da se strinjajo samo o tem, da se ne strinjajo. Prav tako gre več kot očitno le še za tekmo v predvolilnem populizmu, saj bi v nasprotnem primeru vsaj katera od teh strank že davno zapustila koalicijo.

Predsednik SD Matjaž Han je tako po srečanju dejal, da so se dogovorili, da bo vlada spoštovala sprejeto obrambno resolucijo, ki predvideva tri odstotke BDP za leto 2030. Vsako leto naj bi naredili tudi pregled, kako se denar porablja. Že pred vrhom je Han sicer dejal, da ne dopušča nobene možnosti, da bi jih predsednik vlade Robert Golob prepričal s pojasnili.

»To bodo morali drugi povedati,« je Han namreč odgovoril na vprašanje o petih odstotkih, zavezo o katerih je Slovenija dala na vrhu Nata. Kot da sam ne bi bil del te iste vlade, predsednik SD poudarja, da pet odstotkov zanje ni sprejemljivih.

Da v Levici ves čas nasprotujejo »tako članstvu Slovenije v Natu kot posledično tudi višanju izdatkov za orožje«, je ponovila tudi koordinatorica Levice Asta Vrečko. Nasprotujejo torej tako trem kot petim odstotkom BDP, Vrečkova pa je v argumentaciji še enkrat več pleteničila o izgradnji socialne države, stanovanj in dolgotrajne oskrbe.

Zaveza Natu, ki to nikoli ni bila

Medtem je predstavnik Gibanja Svoboda Matej Arčon ponavljal, da se je koalicija zavezala spoštovati obrambno resolucijo. »Eno je deklaracija, drugo je resolucija. Dolžnost in odgovornost vlade, predsednika vlade, je, da se drži tistega, kar je bilo sprejeto na vladi in parlamentu,« je povedal.

Novinarsko vprašanje o tem, kako razume zavezo o petih odstotkih, je najbrž namenoma preslišal. »Govorimo o do treh odstotkih do leta 2030. Če pogledate izdatke v preteklih letih, koliko držav se je držalo, koliko držav je finančno sposobnih dosegati te cilje Nata. Nekateri ja, nekateri ne. Naš pomembni dokument je resolucija.«

SD in Levica, ki sta del vlade, na vladi sprejetih izhodišč ne razumeta na način, da bi bila mandat predsedniku vlade za ravnanje na vrhu Nata. Naj razume, kdor more. Prav gotovo takšnih protislovij ne bi razumel kdo od najvišjih predstavnikov zavezništva, ki so v minulih tednih še pozdravljali slovensko »zavezo« o dvigu obrambnih izdatkov.

Zanimiva koalicija Svobode in NSi

Pa tu protislovij še ni konec. Srčni utrip koalicije je »zdrav, enakomeren in močan«, je povedal obrambni minister Borut Sajovic. Tudi v Levici trdijo, da različna stališča o članstvu v Natu in obrambnih izdatkih niso nepremostljiva razlika za sodelovanje koalicijskega trojčka. Na drugi strani pa se ta isti trojček ne more sporazumeti niti glede tega, ali glede o višanju obrambnih izdatkov povprašati volivke in volivce na referendumu.

Predlog Levice za razpis posvetovalnega posvetovalnega referenduma, ki ga je podprla tudi SD, je bil namreč na parlamentarnem odboru zavrnjen. Zanimiva koalicija Svobode in NSi je namreč soglašala s stališčem vlade, da takšen predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.