Teža izraelskega napada na Iran bi lahko izzvala ostrejši odgovor

Že tako krizne razmere na Bližnjem Vzhodu se še zaostrujejo. Izrael je v jutranjih napadih obglavil vodstvo iranske vojske, prav tako sta bila ubita jedrska znanstvenika, uničil je tudi eno iranskih jedrskih poslopij. Iran je za zdaj odgovoril z brezpilotnimi letalniki, njegov generalštab, ki je že dobil novo vodstvo pa je sporočil, da »ne bo omejitev v odzivu na ta zločin«. Da bi bil odziv Irana ostrejši kot v prejšnjih »izmenjavah«, se strinjata tudi obramboslovca dr. Jelena Juvan in dr. Iztok Prezelj.

Jedrska grožnja

Izrael je sporočil, da je napade izvedel, da bi Teheranu preprečil izdelavo jedrskega orožja. »Naš cilj so bili vodilni iranski jedrski znanstveniki, ki izdelujejo jedrsko bombo,« je dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu. Iran trditve, da bi želel proizvesti jedrsko orožje, sicer vztrajno zanika.

Ima pa Iran po besedah obramboslovca dr. Iztoka Prezlja že balistične rakete, ki so bombe sposobne ponesti tudi bistveno čez meje Izraela. Izdelava jedrske bombe v Iranu naj bi bila po informacijah Izraela praktično pri koncu, njeno morebitno dokončanje pa bi pomenilo grožnjo Izraelu. Tudi zato izraelska vojska napoveduje nadaljnje napade, saj uničeni jedrski objekt v Natancu ni edini. Nekateri od preostalih so tudi na skrivnih lokacijah, je za Domovino pojasnil Prezelj.

Bo Iran aktiviral teroristične skupine?

Poleg znanstvenikov Ferejduna Abasija in Mehdija Tehrančija sta bila v napadih ubita tudi poveljnik iranske revolucionarne garde Hosein Salami in načelnik generalštaba iranske vojske Mohamad Bageri ter več civilnih žrtev. Po napadu je Iran sporočil, da v odzivu »ne bo omejitev«, mednarodno skupnost pa je pozval k obsodbi napada, ki da »svetovno varnost izpostavlja tveganju brez primere«.

Kar je v izraelskem napadu drugače od tistega lansko jesen, so bile tarče, je za Domovino povedala obramboslovka Jelena Juvan. Če je bil iranski odziv v napadu pred pol leta še »precej odmerjen«, tudi zaradi učinkovitosti izraelske zračne obrambe, pa bi bilo tokrat lahko drugače. 100 dronov, ki so jih doslej poslali nad Izrael, po njenih besedah še ni nek odločilni odgovor.

Spirala, v katero sta ujeta Iran in Izrael, je že tako močna, da bi takšna dejanja lahko pomenila začetek neke vojne širših razsežnosti, ocenjuje obramboslovec Iztok Prezelj. »Upam, da v omejenem obsegu,« je poudaril. Iran bo namreč glede na stopnjo škode – tudi usmrtitve poveljnika vojske in poveljnika revolucionarne garde – želel narediti »bistveno več«.

Izrael je sicer vojaško trenutno zelo obremenjen z operacijama v Gazi in Južnem Libanonu. Vendar pa ti dve operaciji ne vključujeta v veliki meri zračne obrambe in letalstva, ki bo zdaj usmerjeno proti Iranu. Ta pa ima po oceni Prezlja možnost napadov na določena izraelska vojaška oporišča v regiji in na izraelska plovila, lahko pa določene napade angažira tudi teroristične skupine ali lastno obveščevalno službo. »Ni nujno, da vse poteka po zraku, kjer je Izrael relativno nadmočan,« je povedal Prezelj.

Spopad nad glavami Jordancev

Je pa v konkretnem konfliktu težava tudi v tem, da državi ne mejita druga na drugo. »Kar se dogaja v zraku, poteka nad glavami drugih ljudi,« je opozoril in dodal, da to v konflikt vpleta še tretje države. Civilno letalstvo v Jordaniji je tako moralo danes že zapreti zračni prostor. Tudi v preteklosti pa se je že zgodilo, da je kateri od izstrelkov končal na jordanskih tleh.

Izraelski napad po oceni Juvanove pomeni tudi »velik korak nazaj« v pogajanjih Irana in ZDA glede jedrskega programa. Ameriški predsednik Donald Trump je še včeraj dejal, da so »blizu precej dobrega dogovora« in da si ne želi, da bi Izrael napadel Iran. Danes je pojasnil, da so bile ZDA obveščene o izraelskih pripravah na napad, vendar v njem niso sodelovale.

Zavezništvo ni nujno kontrola

Zavezništvo med ZDA in Izraelom ne pomeni nujno kontrole, pravi Prezelj. Kot je poudaril, je bilo v odnosih med državama mogoče videti praktično že vse, od upoštevanja ameriških želja do neupoštevanja. Izrael je v preteklosti angažiral celo vohune za pridobivanje informacij o ameriškem sistemu nacionalne varnosti. Tukaj nas res ne sme nič presenetiti.

Sicer pa po mnenju Juvanove »vsak nov zunanji sovražnik homogenizira izraelsko notranjepolitično skupnost«. Morda se del odgovora na vprašanje o tem, zakaj napad prav zdaj, skriva tudi v trenutnem nezavidljivem položaju premierja Netanjahuja in številnih pozivih k odstopu, je še povedala.