To so resnični strahovi organizatorjev protestov "proti sovraštvu"

Shod proti koaliciji Janeza Janše oz. kot so to imenovali organizatorji – koaliciji sovraštva. Foto: Peter Merše
Na petkovem protestu Brez strahu: shod proti koaliciji sovraštva, ki ga je pripravila koalicija posameznikov, nevladnih organizacij in podjetji, so protestniki poslance SMC in DeSUS pozivali naj na glasovanju za mandatarja brez strahu umaknejo podporo Janši. Organizatorje in protestnike je namreč strah "Orbanizacije Slovenije", zatrjujejo pa tudi, da je "ogrožena demokracija v Sloveniji."

Česa pa jih je v koaliciji proti sovraštvu v resnici strah in kdo je v resnici ogrožen?

Koalicija proti politiki sovraštva, katere vidni član je inštitut Danes je nov dan, združujem mnoge zavode, inštitute, posameznike in podjetja, ki pa so v večini anonimni podporniki. Poleg Filipa Dobranića se je javno izpostavila še Nika Mahnič, ustanoviteljica inštituta Danes je nov dan, ki je vidni član koalicije "proti sovraštvu" ter direktorica za stike z javnostmi Zavoda Aksioma. Mahničeva je na Fakulteti za družbene naloge diplomirala z diplomskim delom, ki na 36 straneh raziskuje seks z roboti.

Ostali koalicijski člani koalicije proti sovraštvu javnosti niso znani. Aplikacija, ki prikazuje stekanje javnega denarja v zasebne inštitute in zavode pa nakazuje, da imajo člani te koalicije dobre razloge za strah pred nastopom drugačne politične opcije. Najverjetneje gre za občutek ogroženosti – malo je namreč možnosti, da bodo ob spremembi politične garniture deležni toliko sredstev s strani porabnikov davkoplačevalskega denarja.

Umetniško ustvarjanje v javnem interesu


Zavod Aksioma s katerim sodeluje Nika Mahnič, ima kar 1,6 milijona razlogov za strah in občutek lastne ogroženosti. Toliko denarja je namreč Zavod Aksioma po podatkih Erarja v zadnjih desetih letih prejel od davkoplačevalcev. Največ s strani Ministrstva za kulturo (slab milijon), sledijo pa Mestna občina Ljubljana (slabih 450.000€) in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (dobrih 100.000€). Od nastanka zavoda konec leta 2002 do konca leta 2019 pa so od davkoplačevalcev dobili več kot 2 milijona €.

Zavod Aksioma se ukvarja z umetniškim ustvarjanjem, od leta 2010 pa ima tudi status zavoda v javnem interesu na področju kulture – glasbene, intermedijske in vizualne umetnosti. Po podatkih AJPESa Zavod Aksioma zastopata direktorica Marcela Okretič in Janez Janša (umetnik).

Javna sredstva so prejemali za razne projekte, ki so jih v vseh teh letih izvedli. Kot neprofitna kulturna ustanova se ukvarjajo predvsem s projekti, ki uporabljajo nove tehnologije za raziskovanje in obravnavanje struktur sodobne družbe. Osredotočajo pa se tudi na umetniško produkcijo, ki raziskuje družbena, politična, estetska in etična vprašanja. Med drugim so izdali knjigo Janez Janša in knjigo Janez Janša and Beyond, v kateri so zbrani prispevki različnih avtorjev na temo pomena imena Janez Janša.

Janez Janša čez Masko prejel več kot 4 milijone evrov

Kot smo na Domovini pred časom že pisali, je osrednji projekt umetnikov Janezov Janš zavod Maska, ki je samo v zadnjih 10 letih iz javnih virov prejel 2,6 milijonov evrov, lansko leto denimo 326 tisoč evrov, polovico tega iz Ministrstva za kulturo. "Neprofitni zavod za založništvo, produkcijo, izobraževanje in raziskovanje" Maska pa je od leta 2003 do danes iz javnih blagajn prejel že več kot 4 milijone evrov.

Kot smo ugotavljali v članku Umetniki, ki jim državljani plačujemo prispevke: od Metelkovcev do Janeza Janše, pa kljub visokim proračunskim prilivom mnogi izmed njih ohranjajo status "svobodnega umetnika v kulturi", katerim država zaradi "izjemnih dosežkov" plačuje še prispevke za zdravstveno in socialno varnost.





Filip Dobranić - Muki na shodu proti koaliciji sovraštva (vir zajema slike: Twitter)


Prvogovornik na protestih proti sovraštvu je tudi Filip "Muki" Dobranić, sicer srednješolski prvak v debatiranju in občasni komentator oddaje Studio City na RTV Slovenija. Za slednje je s strani nacionalne radiotelevizije v minulem letu prejel 780 evrov. Inštitut Danes je nov dan, katerega vodi Dobranić, je postal znan po projektu Parlameter, za katerega so prejeli denar od Googla. Trenutno pa slovenskim občinam, katere vodijo župani levih prepričanj, uspešno tržijo spletno aplikacijo, ki podpira izvajanje tako imenovanih "participativnih proračunov". Za spletne storitve so tako od mestne občine Koper pod novim županom prejeli slabih 9 tisočakov, od občine Idrija slabih 6, od občine Hrpelje-Kozina pa dobrih 5 tisoč davkoplačevalskih evrov.

Lani so na Danes je nov dan ustvarili dobrih dvesto tisočakov prometa. Pri tem je zanimivo, da ima inštitut po uradnih evidencah samo enega zaposlenega, čeprav je na njihovi spletni strani pod "posadko" navedenih kar 30 ljudi. Dobranić ima sicer odprt s. p..



KOMENTAR: Uredništvo
Desetletja propagande pustijo sled
Člani koalicije proti sovraštvu se v resnici še najbolj bojijo spremembe politike, ki bo rezultirala tudi v spremembi finančnih tokov. Razni zavodi, inštitut in posamezniki, ki so v zadnjih desetih letih od države prejemali izdatna sredstva, kakšne večje družbene koristi pa od tega ni zaznati, se najbrž upravičeno bojijo za svoj obstoj po tem, ko se bo pipica zanje zaprla, denar pa namenjen v mnogo bolj koristne zadeve. Bolj kot je ogrožena demokracija, pa je najverjetneje ogrožen prav obstoj tistih nevladnih organizacij, ki so bolj kot ne same sebi v nameni in so se v seriji mandatov levih vlad razrasle v vse pore davkoplačevalskih jasli.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike