Trohini protestniki nevarnejši od koronavirusa: njihovi shodi po novem prepovedani

"Po vdoru je upravna enota vendarle upoštevala predlog policije," so ob informaciji, da se protestnikom izpred stavbe RTV Slovenija po petkovem incidentu dovoljenje preklicuje, zapisali na MMC RTV Slovenija.

Iz podtona je razbrati, da so prepoved shoda pričakovali že julija, ko ga je policija UE Ljubljana prvič predlagala, a se ta zanj ni odločila, sledeč odločbi ustavnega sodišča z dne 17. junija 2021.

V njej je US zapisalo, da je tako hud poseg v pravico do združevanja dopusten samo, če "obstaja resnična nevarnost, da bodo protesti povzročili posledice za varovane pravne dobrine, ki jih ni mogoče preprečiti z drugimi, manj strogimi ukrepi."

V omenjeni odločbi je US sicer odločalo o vladnem odloku o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2, in ga zaradi nesorazmernosti prepoznalo kot neustavnega.

Če torej prepoved shodov za zanikovalce koronavirusa ustavnopravno vzdrži, so očitno Trohini "Osveščeni prebivalci Slovenije" nevarnejši od koronavirusa in jih je težje zaustaviti. Če pa ni tako, so jim, glede na stališče Ustavnega sodišča, najbrž kršene ustavno varovane pravice, ugotavljamo v komentarju uredništva.  

Ne glede na to, da so novinarji RTV Slovenija zaradi nadležnih protestnikov, ki so na javni površini pod okni njihovih pisarn vztrajali več mesecev, očitno pritiskali na državne institucije, da jih od tam odženejo, Upravna enota Ljubljana tega ni storila vse do petkovega incidenta, ko so Troha in ostali samovoljno vstopili v nacionalno hišo in se "sprehodili" vse do studia, kjer so pripravljali Odmeve.

Zdaj pa je tudi po mnenju UE LJ policija predlog za prepoved shoda "ustrezno utemeljila", zato je UE sledila predlogu in "zaradi nujnosti postopka z današnjim dnem prepovedal shod".

Skušali so ga vročiti skupini z imenom "Miroljubno zborovanje za osvoboditev, očiščenje, preporod RTV SLO in Slovenije",ki je pred stavbo RTV Slovenija redno protestirala od pomladi, a jih danes tam ni bilo. Toda odločba se v tem primeru šteje kot vročena, če se objavi na oglasni deski pristojnega organa in portalu eUprava, kar so v UE Ljubljana danes tudi storili.

S tem Troha in njegovi nimajo več pravice do uradno prijavljenega shoda pred RTV Slovenija, o čemer bodo spregovorili jutri na novinarski konferenci pred stavbo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani.

Ustavno sodišče zelo rigorozno glede prepovedi shodov

Zanimivo vprašanje pa se poraja, ali bi prepoved shoda dotični skupini protestnikov vzdržalo ustavno-pravno presojo.

Minule odločitve ustavnega sodišča so bile namreč do zagotavljanja pravice do zbiranja in združevanja iz 42. člena Ustave RS izredno zaščitniške in to celo v situaciji, ko se je korist in škoda presojala v kontekstu varovanja javnega zdravja na vrhuncu epidemije nalezljivega virusa.

Ustavni sodniki so denimo 17. junija na pobudo dveh državljanov presojali ustavnost  vladnega odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužbe s SARS-COV-2. Navkljub tveganju za javno zdravje so ga z večino 6:2 prepoznali za neustavnega.

V obrazložitvi so navedli kopico argumentov, zakaj je ustavna pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj tako pomembna, da se jo lahko omeji ali prepove le v skrajnem primeru, ko se ciljev tega ne da doseči z drugimi možnostmi (denimo z ustreznim varovanjem shoda, dialogom s protestniki ali na druge načine).

"Pravica ne varuje zgolj zborovanj, na katerih se javno razpravlja in polemizira, temveč tudi najrazličnejše oblike skupinskega ravnanja, vključno z neverbalnimi izraznimi oblikami," denimo zapišejo ustavni sodniki. Pri tem so dovoljena tudi zbiranja z značajem protesta, na katerih udeleženci svoje mnenje javno izražajo na ilustrativen ali drug način, ki privablja pozornost tretjih oseb.

Ustavni sodniki poudarjajo, da pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj varuje vsa zbiranja, razen kadar je namen njihovih organizatorjev ali udeležencev izvajanje oziroma spodbujanje nasilja ali zanikanje temeljev demokratične družbe. "Vendar se zbiranje, na katerem se zgodijo osamljeni primeri nasilja, še ne šteje za nasilno," nadaljujejo.

Posebej poudarjajo tudi, da tako kot osebnostne pravice je pravica do mirnega zbiranja
in javnih zborovanj v prvi vrsti obrambna pravica (t.i. pravica negativnega statusa), ki
koristi tudi in predvsem drugače mislečim manjšinskim družbenim skupinam. Po njihovem ima pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj v svobodni družbi "poseben pomen, saj je možnost zbiranja brez omejitev in brez obveznosti pridobitve predhodnega dovoljenja od nekdaj veljala kot znak svobode, neodvisnosti in samostojnosti zavednih državljanov."

Ustavni sodniki posebej poudarjajo, da država pri zagotavljanju pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj "nima zgolj negativne dolžnosti, da se vzdrži posegov vanjo, temveč tudi pozitivne dolžnosti spodbujanja in varstva njenega izvrševanja." Dodajajo, da mora država vedno izhajati iz presumpcije in favorem organizaciji shodov. "Pozitivne dolžnosti države vključujejo dolžnost sodelovanja in dogovarjanja z organizatorji zbiranja za namen njegove čim bolj nemotene izvedbe."

Pravica do zbiranja še pomembnejša, če imajo posamezniki omejen dostop do medijev

V nadaljevanju ustavni sodniki zapišejo, da je pravica do zbiranja in združevanja iz 42. člena Ustave temeljna človekova pravica, ki omogoča ne samo svobodno izražanje mnenj, temveč tudi oblikovanje politične volje in samoorganiziranost.

"Vpliv na proces oblikovanja politične volje s protesti je še toliko pomembnejši, ker ima običajno posameznik, za razliko od velikih združenj in kapitalsko močnih akterjev, omejen dostop do medijev in s tem tudi do javnega izražanja mnenja o javnih zadevah."

Protesti v obliki zbiranj so po njihovo še posebej pomembni, kadar predstavniki oblasti ne uvidijo morebitnih napačnih tendenc in nepravilnosti v lastnem odločanju oziroma jih zavestno dopuščajo ob upoštevanju interesov zgolj določene vplivnejše družbene skupine. S tega vidika svobodno izvrševanje pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj deluje kot stabilizator v družbi, ki omogoča posameznikom, da javno izrazijo in prediskutirajo svoje nezadovoljstvo, jezo in kritiko.

Omejitve pravice do zbiranja dopustne, a le kot zadnji, skrajni ukrep

Zakonske omejitve pravice iz 42. člena ustave so dopustne, če to zahtevata
varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni, priznavajo ustavni sodniki.

Vendar pa je "izjeme od pravice do mirnega zbiranja treba interpretirati restriktivno; prepoved zbiranja mora biti skrajni, zadnji ukrep."

V nadaljevanju ustavni sodniki citirajo Evropsko konvencijo za človekove pravice, ki med dopustne razloge za omejitev pravice do svobode zbiranja šteje državno ali javno varnost, preprečitev neredov ali kaznivih dejanj, varovanje zdravja in morale ter varovanje pravic in svoboščin drugih ljudi, pri čemer mora biti omejitev "nujna v demokratični družbi".

Poseg v človekovo pravico ali temeljno svoboščino pa je nujen, "če zasledovanega cilja ni
mogoče doseči brez posega ali z milejšim, a enako učinkovitim ukrepom."