Tudi poziv Bruslja Fajonove, Šarca in ostalih ni prepričal, da bi pripomogli k širši uporabi aplikacije #OstaniZdrav

Uredništvo
Čeprav ga še ni konec, je minuli teden eden od najslabših za Evropsko unijo v njeni celotni zgodovini. Število okužb z novim koronavirusom je z izjemo dveh nevarno naraslo v prav vseh članicah unije. Prav v tem tednu se je zlomila tudi gospodarsko najpomembnejša država Nemčija, ki bo z 2. novembrom delno ugasnila javno življenje. O gospodarskih posledicah lahko zaenkrat le ugibamo, a jasno je, da bodo te izjemno hude.

Istočasno je po vseh državah zaznati tudi naraščanje odpora proti zaščitnim ukrepom. Ti sicer nedvomno znižujejo kvaliteto življenja, kot smo ga poznali. A situacija je tako resna, da se je pozivom za uvedbo nekaterih metod, kot je aplikacija za sledenje stikov, pridružila tudi Evropska komisija.

Ta je tako pozvala članice, naj kar najhitreje vzpostavijo učinkovite in medsebojno združljive aplikacije za sledenje stikom okuženih z novim koronavirusom, ter okrepijo prizadevanja za spodbujanje njihove uporabe.

Postavlja pa se vprašanje, ali bodo temu sledili tudi tisti, ki so takšnim ukrepom do sedaj nasprotovali.

Predsednik republike in varuh človekovih pravic: Ukrepi so sorazmerni


Drastično zaostrovanje razmer je bilo pobuda tudi za srečanje med predsednikom republike Borutom Pahorjem in Varuhom človekovih pravic, Petrom Svetino.

Kot je po srečanju poudaril Pahor, sta skupaj z gostom po srečanju ocenila, da so ukrepi v splošnem sorazmerni in utemeljeni. Ob tem pa poudaril, da je treba kljub začasnim omejitvam "stremeti k polnemu demokratičnemu življenju, od delovanja vseh institucij politične in pravne države do svobode govora in svobode medijev."

Varuh človekovih pravic Peter Svetina pa k temu dodaja, da je nujno da so ukrepi sprejemljivi, sorazmerni in strokovno utemeljeni in poudaril, da njegov urad nenehno bdi nad izvajanjem ukrepov in opozori, če ti posegajo v človekove pravice prek dopustne meje.

Bo Bruselj uspel prepričati slovensko opozicijo?


Je takšno poseganje preko dopustne meje telefonska aplikacija? Odgovor iz Bruslja je nedvoumen. Takšna aplikacija mora kmalu obstajati na evropski ravni. Pa bodo ti pozivi streznili tudi slovensko opozicijo?

Ta je bila v svoji nepodpori aplikaciji #OstaniZdrav še pred nekaj tedni popolnoma soglasna, proti njej so se namreč izrekli prav vsi predsedniki opozicijskih strank. Tako je bilo tudi, ko so jih pred dnevi o tem povprašali novinarji oddaje Svet na Kanalu A.



Ob izreku teh komentarjev virus seveda še ni bil tako razširjen, kot je danes. Nekateri strahovi, da bi nam prek aplikacije lahko sledili državni organi, so se v tem času izkazali kot neupravičeni. Aplikacijo so si naposled naložili tudi nekateri opozicijski poslanci.



Da je aplikacija z vidika varstva osebnih podatkov neproblematična, je priznala tudi do takšnih dilem vedno kritična Nataša Pirc Musar, nekdanja informacijska pooblaščenka.

In predsedniki opozicijskih strank? Zdi se, da vztrajajo pri svojih preteklih stališčih, saj odgovorov na vprašanja, ali so po vseh pozivih, tudi iz Bruslja, spremenili svoje mnenje o uporabi aplikacije, nismo dobili. Izjema je le predsednica stranke SD in evropska poslanka Tanja Fajon, ki pravi, da aplikacije ne uporablja, ker je prostovoljna, vendar pa se drži vseh zaščitnih ukrepov.

K temu sicer zdaj, ko je "vrag vzel šalo", spodbujajo tudi v preostalih opozicijskih strankah.



Za uporabo aplikacije pa imajo še vedno vsak svoj izgovor:


Zakaj je aplikacija pomembna


Aplikacija ostani zdrav tako ostaja koristna, vendar skoraj popolnoma neizkoriščena možnost za obveščanje stikov okuženih. Svojo polno učinkovitost bi namreč po mnenju strokovnjakov pokazala šele, če bi jo na svojih telefonih imelo nameščenega približno 80 % prebivalstva.

Takrat bi z dosledno uporabo že sama po sebi lahko preprečila, da bi okužena oseba v povprečju okužila več kot eno osebo. Število okuženih bi tako ostalo stabilno, brez drastičnih posegov, kot je ustavljanje javnega življenja.

V kratkem pa bo pripravljen tudi spletni portal, kjer bodo osebe po prejemu obvestila o potrjeni okužbi lahko dobile kodo za aktivacijo v aplikaciji #Ostanizdrav. Nuška Čakš Jager, predstavnica NIJZ na današnji tiskovni konferenci vlade, je, ob spremenjenem načinu testiranja, dejala, da bi bilo verjetno smiselno, da bi svojo kodo dobili tudi tisti, ki imajo okuženega v družini in tudi sami simptome, značilne za covid-19, ter bi zanje zdravnik na podlagi epidemiološke situacije ocenil, da so zelo verjetno okuženi.



Mobilno aplikacijo #OstaniZdrav je do vključno nedelje na svoj pametni telefon preneslo 181.395 ljudi. Skupno število izdanih kod TAN je v nedeljo doseglo 2317, v preteklih 14 dneh pa je bilo izdanih 2081 kod in vnesenih 1369, kažejo uradni podatki vlade.


KOMENTAR: Uredništvo
Politično trmarjenje na račun zdravja državljanov
Potem, ko je dnevnih okužb z novim koronavirusom že toliko, da epidemiologi stikom že dolgo ne uspejo slediti, bi ta problem lahko rešila aplikacija #OstaniZdrav, če bi si jo res naložilo veliko število ljudi, še posebej okuženih. Ter seveda, da bi kode delili tudi simptomatskim, ne samo s testi potrjeno okuženim prebivalcem. Danes je vsakomur jasno, da s poslovenjeno nemško izvedbo aplikacije #OstaniZdrav vlada ali kdorkoli drug ne sledi ali nadzoruje državljanov. Slednje je navsezadnje potrdila tudi Nataša Pirc Musar, ki je pomembna referenčna oseba za levo usmerjeni del državljanov. A opozicijski politiki danes vztrajajo pri svojem, ker bi z naložitvijo aplikacije priznali, da so strašenje pred njeno uporabo zlorabili v svoje ozke politikantske namene. Pri tovrstnem političnem trmarjenju pa se ne ozirajo na pozive zdravnikov, celo Evropske komisije, niti na dejstvo, da bi z zgledom lahko pomembno pripomogli k njeni uporabi in s tem k zajezitvi širjenja kužne bolezni. To je nivo današnje politike, intelekt katere se vidi tudi v odgovorih tipa "nimam aplikacije, ker ni obvezna". Zaradi takšne miselnosti je pač Slovenija na ravni Balkana in ne s strani naše levice tako opevane Švedske, kjer so pristop zastavili na ravni priporočil, ki so jih ljudje a priori upoštevali in ne zavračali, ker pač niso obvezna.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Kultura se začne s spoštljivim odnosom do pokojnih
  • 20. 04. 2025
Zlo, krivda, bolezen, trpljenje in smrt v našem življenju nimajo zadnje besede
  • 20. 04. 2025
federico v potocnik
Federico V. Potočnik: Iz zatiranja ne more nastati boljši zdravstveni sistem
  • 19. 04. 2025