Ujeti Slovenci v Dubaju; ko obmolknejo družbena omrežja, zavladata molk in panika

Medtem ko geopolitična vojna vihra na Bližnjem vzhodu drvi v nepredvidljiv kaos, se za suhoparnimi poročili o »zaprtem zračnem prostoru« skrivajo osebne drame slovenskih državljanov. Pregled dogajanja na družbenih omrežjih pa nam razkriva še eno srhljivo podrobnost: namesto poplave klicev na pomoč na spletu vlada zaskrbljujoča tišina, ki ima svoje vzroke in posledice. Sprašujemo se, kje so Slovenci in zakaj je njihov povratek odvisen predvsem od tuje milosti, ne pa od učinkovitosti domače diplomacije in zunanje politike.

Mrk na družbenih platformah X, Facebook in Instagram zaradi cenzure v ZAE

Sodobne krize običajno pustijo svoj digitalni odtis. Ko se zgodi potres, poplava ali vojaški spopad, družbena omrežja preplavijo številni posnetki s terena in pozivi na pomoč. A tokrat je bilo drugače. Poglobljena analiza slovenskega dela objav na omrežju X v zadnjih 12 dneh, ko so se razmere zaradi iranskih protinapadov in vojne na Bližnjem vzhodu zaostrile, kaže na nenavaden, a precej zgovoren fenomen na družbenih omrežjih.

Napredno iskanje ključnih besed in analiza objav med 20. februarjem in 3. marcem sta ponudila le peščico konkretnih slovenskih objav, teh je bilo zgolj med 15 in 25. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da med njimi praktično ni neposrednih osebnih izpovedi, kot na primer »sem ujet v Dubaju« ali »prosim za pomoč«. Iskanje osebnih fraz iz obupa je vrnilo neverjetnih nič zadetkov. To ni znak, da težav ni, temveč indikator nečesa veliko resnejšega.

Grožnja z zaporom v ZAE za objavo »neprimernega« posnetka

Razlog za digitalni mrk na družbenih platformah ni zgolj strah pred vojno, temveč strah pred zakonom v Združenih arabskih emiratih (ZAE). Medtem ko se v Sloveniji sprašujemo, zakaj ni posnetkov in zakaj naši ljudje ne »bombardirajo« spleta z informacijami, oblasti v ZAE in Katarju izvajajo strogo medijsko politiko. Po uradnih in medijskih virih, ki smo jih pridobili in preverili (vključno s poročanjem Euronews in Khaleej Times v prvih dneh marca 2026), so oblasti v Dubaju in Abu Dabiju izdale jasna opozorila: objavljanje posnetkov napadov, eksplozij ali celo »govoric« o varnostni situaciji na družbenih omrežjih je kaznivo dejanje.

Kazni za kršitelje v ZAE so od 2.500 evrov dalje

Nacionalni organ za upravljanje kriz in nesreč (NCEMA) ter medijski urad v Dubaju sta neposredno opozorila, da vsakomur ne glede na to, ali gre za državljana, stalnega prebivalca ali turista, lahko grozijo resne pravne kazni, če bo širil neprimerne vsebine, ki bi lahko »škodovale javnemu redu in ugledu ZAE« ali povzročale paniko.

Visoke denarne kazni ali celo zapor za objave na družbenih omrežjih

Zvezni zakon o boju proti govoricam in kibernetski kriminaliteti v ZAE (Federal Decree-Law No. 34 of 2021) predvideva visoke denarne kazni in celo zaporno kazen za tiste, ki delijo fotografije posledic napadov ali nepreverjene informacije.

To lahko hitro pojasni, zakaj slovenski turist, ki z balkona hotela v Dubaju vidi dim, ne bo tvegal in tega objavil na Instagramu ali X-u. Tveganje, da bi zaradi ene objave končal v zaporu v ZAE namesto na letu domov, je preveliko.

Molk na družbenih omrežjih tako ni prostovoljen, bil je ustvarjen s strahom pred oblastjo in strogo policijo v ZAE. Zakaj je torej na X-u in drugih družbenih omrežjih nastal popoln mrk objav iz ZAE. Tišina je posledica stroge zakonodaje Združenih arabskih emiratov, ki v kriznih razmerah prepoveduje:

• snemanje eksplozij,
• fotografiranje ostankov raket,
• objavljanje videoposnetkov ali informacij o napadih,
• deljenje »govoric« ali nepreverjenih informacij.

Na podlagi zveznega zakona 34/2021, pa tudi uradnih opozoril NCEMA in Dubai Media Office lahko vsakdo, tudi turist, za takšno objavo dobi visoko globo (več tisoč evrov) ali celo zaporno kazen. Zaradi tega večina Slovencev svoje izkušnje deli le v zasebnih skupinah ali neposredno z mediji. Zato se je zgodil »mrk« na X-u. Ne zato, ker bi bilo manj dogajanja, ampak zato, ker objavljanje postane kaznivo dejanje.

Tisoče usod v rokah birokracije in diplomacije

Resnično dogajanje na terenu je zapleteno in neizprosno. Po ocenah našega zunanjega ministrstva je na območju, ki je zaradi varnostnih tveganj in zaprtja zračnega prostora odrezano od sveta, ujetih okoli tisoč Slovencev; približno 200 jih je obtičalo neposredno v Dubaju, ostalih 800 se nahaja na različnih lokacijah v Aziji in Oceaniji, od koder ne morejo domov preko zaprtih ključnih bližnjevzhodnih vozlišč. Nekateri prihajajo domov.

Evakuacija Slovencev z dvema letaloma iz Omana

Iz Omana naj bi danes (sreda, 4. 3. 2026) poleteli dve letali s slovenskimi državljani. Takšne so bile informacije Ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ).

Letalo iz Omana s slovenskimi potniki bi proti domovini moralo poleteti že sinoči (torek, 3. 3. 2026), a se je zapletlo, zato so Slovenci proti domu poleteli šele danes dopoldne. Za zdaj poleti iz Omana potekajo varno in nemoteno; upajo, da bo tako tudi ostalo. Jordansko letalo naj bi se ustavilo še v Egiptu. Zaradi zamude ni pričakovati zamikov pri drugih letalih, ki bodo proti Sloveniji prepeljali še preostale Slovence.

Že danes pa naj bi proti domovini poletelo še eno letalo, navaja naše zunanje ministrstvo. Na družbenih omrežjih pa se pojavljajo različne informacije.

Problematična je tudi Doha

Ker Emirati kopensko mejijo z Omanom, kjer zračni prostor in letališče v Maskatu ostajata odprta, je najlažje poskrbeti za vrnitev potnikov od tam. Precej drugače je s tistimi, ki so obstali v Dohi, torej v Katarju, ki takšne povezave nima.

In še o hitrosti naše diplomacije: Avstrija in Nemčija sta v prvih 24 urah aktivirali krizne mehanizme. Slovenija je prva navodila izdala šele po 30 urah.

❗️OBVESTILO ZA SLOVENSKE DRŽAVLJANE NA BLIŽNJEM VZHODU IN V ZALIVU ❗️

V @MZEZ_RS in veleposlaništvih v regiji neutrudno delamo, da se boste lahko vsi 🇸🇮 državljani varno in v najkrajšem možnem času vrnili v Slovenijo.

Zavedamo se, da so trenutne okoliščine za mnoge negotove in… pic.twitter.com/n5KH5l2SY0

— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) March 4, 2026

Kje za vraga je pristalo letalo s Slovenci iz Omana ? pic.twitter.com/NSz2RefZWN

— ☃️Sergij☢️ (@2021m2021) March 4, 2026

Ko pomoč ni dobra volja, ampak zakonska obveznost: kje MZEZ krši dogovore

Slovensko Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve pogosto poudarja, da »država ni turistična agencija«. To vsekakor velja v času miru. V času vojne in humanitarne krize pa mednarodno in domače pravo vzpostavljata drugačen okvir odgovornosti. Kaj v takšnih primerih pravijo zakoni in konvencije?

Dunajska konvencija o konzularnih odnosih (1963):

• 5. člen jasno določa, da je temeljna naloga konzulata »zaščita interesov državljanov države, kjer se nahajajo ali od koder prihajajo«.
• To ne pomeni le izdajanja potnih listov, temveč aktivno fizično in pravno zaščito, ko so ogrožena življenja ali svoboda državljanov, v tem primeru zaradi vojne in zakonodaje ZAE.

Če Slovenija nima kapacitet za evakuacijo, je dolžna zaprositi druge države EU

Ključno je, da je Slovenija, če v določeni državi nima kapacitet za evakuacijo, dolžna zaprositi druge države članice EU za pomoč svojim državljanom. Pri tem gre za načelo nediskriminacije. Če MZEZ tega ne stori takoj in čaka na komercialne lete, medtem ko Avstrijci in Nemci odhajajo z vladnimi letali, gre za kršitev pravice slovenskih državljanov do enake zaščite pod okriljem EU. O tem govorita pravo EU in direktiva Sveta EU (2015/637).

Največje težave so:

• zaprti preleti prek Irana/Iraka,
• večina letalskih družb je prekinila ali preusmerila letalske povezave,
• več kot 80 odstotkov potnikov išče pot iz regije,
• povpraševanje je več desetkrat večje od ponudbe.

Dubajsko letališče Al Maktoum (DWC) deluje strogo omejeno

Letališče Dubai Airports oziroma upravljavec letališča DXB in sekundarnega mednarodnega letališča Al Maktoum (DWC) je potrdil, da se je omejeno delovanje nadaljevalo 2. marca zvečer po skoraj popolni prekinitvi, ki se je začela 28. februarja. Vendar so večji prevozniki, vključno z vodilnim letalskim prevoznikom Emirates, podaljšali zaustavitev vseh rednih komercialnih letov v Dubaj in iz njega do 4. marca do 23.59 po lokalnem času v ZAE, pri čemer so dali prednost samo izbranim letom repatriacije, prevoza tovora in premestitve.

Na ljubljansko letališče prihajata letali tako iz Muškata kot Abu Dabija, slednje pripada “kraljevskemu razredu” – Golob že v “nizkem štartu” za piar posnetke ter instagram! https://t.co/ZtdMn6mxd6 pic.twitter.com/3rV6CPdngF

— Metod Berlec (@Metod_Berlec) March 4, 2026

V svojem najnovejšem obvestilu na uradni spletni strani je letališče Dubai Airports zapisalo: »Omejeno delovanje letališča se je nadaljevalo z majhnim številom letov, ki delujejo z letališč DXB in DWC.« Sosednje države, vključno s Katarjem, Bahrajnom, Kuvajtom in drugimi, so uvedle podobne zapore, s čimer so ustvarile širok koridor prepovedi letenja, ki je prekinil standardne letalske poti.

Odpovedanih več kot 80 odstotkov rednih letov v Dubaj

Platforme za sledenje letov, kot sta Flightradar24 in FlightAware, poročajo o več kot 12.300 odpovedih na sedmih večjih letališčih v Perzijskem zalivu med 28. februarjem in 3. marcem, pri čemer je bilo dubajsko letališče Al Maktoum med najbolj prizadetimi. V zadnjih dneh je bilo odpovedanih več kot 80 odstotkov rednih letov v Dubaj in iz njega, kar je prispevalo k onemogočanju storitev, več deset tisoč potnikov po vsem svetu pa je obtičalo.

Kdo aktivno izvaja evakuacije

Evakuacije ali organizirane repatriacije (vrnitev v domovino) trenutno potekajo v/na:

• Nemčijo (Lufthansa – čarterji za svoje državljane)
• Avstrijo (Austrian Airlines – posebni leti)
• Francijo (vojaško letalo in Air France)
• Poljsko (LOT – krizni čarter)
• Nizozemsko (KLM – rezervirani sedeži)
• Italijo (ITA Airways – pomoč državljanom v Aziji)
• Španijo (Air Europa – krizni program EU)

"Otroci spijo ves dan na letališču ... brez vode, brez hrane". Podoba kaotične evakuacije pod okriljem Golobove vlade. #QuoVadisSlovenija pic.twitter.com/gvxCBaMkFw

— Špela Rotar (@SpelaRotar) March 4, 2026

Tisoče človeških usod v rokah zaspane slovenske diplomacije in MZEZ

Medtem ko na terenu vlada napetost, se v Sloveniji odpira vprašanje politične odgovornosti in pripravljenosti.

Številni zapisi na omrežju X niso zgolj delitve novic, ampak so ostri in kritični do Golobove vlade in Tanje Fajon. Uporabniki opozarjajo, da bi morala biti skrb za državljane prioriteta, namesto tega pa MZEZ pošilja birokratska sporočila s podtonom »znajdite se«.

Kritike letijo predvsem na počasnost pri organizaciji evakuacijskih čarterjev in repatriacije. Medtem ko nekatere druge države intenzivno rešujejo svoje državljane, se zdi, da slovenska vlada še vedno rešuje situacijo, opozicija pa medtem zahtevata takojšnje posredovanje. Zadnje dogajanje torej ustvarja vtis naše države, ki se v mirnih časih rada pohvali s svojimi diplomatskimi uspehi, v kriznih časih pa svoje državljane prepusti negotovosti.

Pravkar. pic.twitter.com/qvtkdjbALk

— Carin (@Carin2013) March 4, 2026

— Miro Haček (@MHacek) March 4, 2026

Informacije s prve roke.
Naši državljani so že 5 dan prepuščeni samemu sebi!!!!!!
Nobenih konkretnih informacij s strani Vlade!
Ostali odhajajo, naši zaenkrat še ostajajo. @vladaRS zahtevamo konkretne in resnične informacije za naše državljane! pic.twitter.com/2bKbskcjh9

— Aleksander Rebersek (@AlexRebersek) March 4, 2026