V Hongkongu protesti proti izročitvi Kitajski ne pojenjajo. Prijeli največje število protestnikov do sedaj
Hongkong že osem koncev tedna zapored pretresajo množični protestni shodi, ki jih je zanetil predlog zakona, ki bi omogočil izročanje osumljenih hujših kaznivih dejanj Kitajski. Sčasoma so protestniki oblikovali tudi druge zahteve, kot so demokratične reforme, splošna volilna pravica in večje svoboščine. Protestirajo tudi proti dosedanjemu nasilju nad protestniki.
Množični protesti se včasih prelevijo tudi v obračun med protestniki in policijo. Kar je izjemno neznačilno za proteste v HonkKongu. Tako je bilo tudi v nedeljo, epilog pa so prve obtožnice, ki obtožene bremenijo upora proti državi. Poznavalci že napovedujejo nove množične proteste.
Na tisoče ljudi se je v nedeljo zbralo v središču Hongkonga na protestih proti spornemu zakonu o izročanju osumljencev hujših kaznivih dejanj Kitajski ter ravnanju oblasti do protestnikov. Protestniki so se odpravili na pohod po mestu, kljub temu, da je policija odobrila le mirujoč protest v parku Chater in hkrati prepovedala pohod skozi mesto. Zato je policija proti protestnikom uporabila gumijevke in solzivec, prišlo je do nasilja tudi s strani protestnikov.
Včeraj so 44 udeležencev nedeljskih protestov obtožili upora, zaradi česar jim grozi do 10 let zapora. Pred sodiščem, kjer naj bi danes zaslišali obtožene, se je kljub močnemu dežju in vetru zbralo več deset ljudi. Protestnike, ki so obtoženi upora, so aretirali v nedeljo na izgredih po nedovoljenih množičnih protestih. V nedeljo so sicer aretirali skupno 49 ljudi, kar je največ od začetka protestov. 32 prijetih je bilo moških in 17 žensk. Najmlajša prijeta protestnica je bila stara 16 let, najstarejši pa 41.
Več sto ljudi je proti obtožnicam že včeraj zvečer protestiralo pred eno od policijskih postaj. Pri tem so znova izbruhnili spopadi med protestniki in policijo. Nekateri protestniki so v zgradbo policije metali jajca, policija je protestnike skušala razgnati s solzivcem.
Hongkong je nekdanja britanska kolonija, ki je leta 1997 postala administrativno območje Kitajske, a ji je bila v skupni deklaraciji zagotovljena avtonomija vse do leta 2047. Številni prebivalci in protestniki menijo, da so njihove pravice in svoboščine v zadnjih letih ogrožene. Izbruh nezadovoljstva pa je zanetil predlog zakona, ki bi omogočil izročanje osumljenih hujših kaznivih dejanj Kitajski.
Kitajska je protivladne proteste v Hongkongu označila za strašne incidente, ki so resno škodovali vladavini prava. Tiskovni predstavnik vladnega urada za Hongkong in Macao je na novinarski konferenci pozval hongkonško javnost, naj se enotno upre nasilju. »Gre za zlobna in kriminalna dejanja, ki so jih zagrešili radikalni elementi. Protesti resno škodujejo vladavini prava, javnemu redu, gospodarstvu in življenju prebivalcev Hongkonga,« je povedal.
Prebivalce Hongkonga iz vseh družbenih slojev pa je pozval, naj se zavedajo resnosti trenutnih razmer ter se enotno uprejo nasilju. "Ne smemo križem rok gledati, kako peščica ljudi tepta pomembne vrednote," je še dejal.
To je bil sploh prvi odziv kitajskih oblasti na proteste v Hongkongu.
Množični protesti se včasih prelevijo tudi v obračun med protestniki in policijo. Kar je izjemno neznačilno za proteste v HonkKongu. Tako je bilo tudi v nedeljo, epilog pa so prve obtožnice, ki obtožene bremenijo upora proti državi. Poznavalci že napovedujejo nove množične proteste.
Na tisoče ljudi se je v nedeljo zbralo v središču Hongkonga na protestih proti spornemu zakonu o izročanju osumljencev hujših kaznivih dejanj Kitajski ter ravnanju oblasti do protestnikov. Protestniki so se odpravili na pohod po mestu, kljub temu, da je policija odobrila le mirujoč protest v parku Chater in hkrati prepovedala pohod skozi mesto. Zato je policija proti protestnikom uporabila gumijevke in solzivec, prišlo je do nasilja tudi s strani protestnikov.
Včeraj so 44 udeležencev nedeljskih protestov obtožili upora, zaradi česar jim grozi do 10 let zapora. Pred sodiščem, kjer naj bi danes zaslišali obtožene, se je kljub močnemu dežju in vetru zbralo več deset ljudi. Protestnike, ki so obtoženi upora, so aretirali v nedeljo na izgredih po nedovoljenih množičnih protestih. V nedeljo so sicer aretirali skupno 49 ljudi, kar je največ od začetka protestov. 32 prijetih je bilo moških in 17 žensk. Najmlajša prijeta protestnica je bila stara 16 let, najstarejši pa 41.
Več sto ljudi je proti obtožnicam že včeraj zvečer protestiralo pred eno od policijskih postaj. Pri tem so znova izbruhnili spopadi med protestniki in policijo. Nekateri protestniki so v zgradbo policije metali jajca, policija je protestnike skušala razgnati s solzivcem.
Kitajska v prvem odzivu na proteste: Gre za zlobna in kriminalna dejanja
Hongkong je nekdanja britanska kolonija, ki je leta 1997 postala administrativno območje Kitajske, a ji je bila v skupni deklaraciji zagotovljena avtonomija vse do leta 2047. Številni prebivalci in protestniki menijo, da so njihove pravice in svoboščine v zadnjih letih ogrožene. Izbruh nezadovoljstva pa je zanetil predlog zakona, ki bi omogočil izročanje osumljenih hujših kaznivih dejanj Kitajski.
Kitajska je protivladne proteste v Hongkongu označila za strašne incidente, ki so resno škodovali vladavini prava. Tiskovni predstavnik vladnega urada za Hongkong in Macao je na novinarski konferenci pozval hongkonško javnost, naj se enotno upre nasilju. »Gre za zlobna in kriminalna dejanja, ki so jih zagrešili radikalni elementi. Protesti resno škodujejo vladavini prava, javnemu redu, gospodarstvu in življenju prebivalcev Hongkonga,« je povedal.
Prebivalce Hongkonga iz vseh družbenih slojev pa je pozval, naj se zavedajo resnosti trenutnih razmer ter se enotno uprejo nasilju. "Ne smemo križem rok gledati, kako peščica ljudi tepta pomembne vrednote," je še dejal.
To je bil sploh prvi odziv kitajskih oblasti na proteste v Hongkongu.
Zadnje objave
Jurij Vodovnik: Veselje moje vse je preč, ne morem se pomagat več ...
18. 4. 2026 ob 19:32
Križi s križankarstvom
18. 4. 2026 ob 17:00
Kulturni dom Nova Gorica: reorganizacija ali kadrovanje po županovo?
18. 4. 2026 ob 9:00
Fenomen Stevanović
18. 4. 2026 ob 6:00
Macron proti Marine Le Pen – francoske volitve 2027
17. 4. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Jurij Vodovnik: Veselje moje vse je preč, ne morem se pomagat več ...
18. 4. 2026 ob 19:32
Kulturni dom Nova Gorica: reorganizacija ali kadrovanje po županovo?
18. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.