V prazničnem času so v porastu tudi spletne goljufije

Spletni goljufi v času praznikov pospešeno izkoriščajo povečan promet pošiljk – tudi tokrat so znova zlorabili Pošto Slovenije. Bralec nam je sporočil, da je v teh dneh prejel SMS sporočilo, češ da je prišlo do težave z dostavo njegovega paketa.

Sporočilu, ki nam ga je posredoval bralec, je bila dodana povezava na spletno stran, ki je opremljena z logotipom Pošte Slovenije. Na tej strani spletni goljufi navajajo, da paket ni bil dostavljen, ker ni bil jasen naslov dostave. Če naslovnik sporočila želi, da se mu paket dostavi, mora v naslednjem koraku vnesti svoje podatke in tudi doplačati nekaj poštnine oziroma strošek ponovne dostave – na tak način goljufi dobijo vse podatke, s pomočjo katerih lahko pridejo do sredstev na plačilni kartici. “Zaradi relativno majhnega zneska posameznik pogosto spregleda, da gre za prevaro,” so nam na Pošti Slovenije pojasnili, da ob vnosu potrditvene kode pride do višje transakcije, lahko tudi do limita, ki ga posamezna kartica omogoča. “Spletni goljufi pri tovrstnih prevarah ciljajo na množičnost in nepozornost prejemnikov tovrstnih lažnih sporočil. Pošljejo veliko število lažnih sporočil in računajo na to, da kar nekaj prejemnikov lažnih obvestil nakupuje prek spleta in nekateri od njih tudi dejansko pričakujejo paket,” pojasnjujejo.

V izogib goljufije svetujejo, da se vsak prejemnik tovrstnega sporočila najprej pozanima, ali dotična pošiljka sploh obstaja. O obstoju pošiljke se je možno prepričati na spletni strani Pošte Slovenije, in sicer z vnosom 13-mestne sprejemne številke. Lahko se tudi pokliče v kontaktni center – tako je storil naš bralec, ki je na tak način izvedel, da številka, ki je bila navedena v obvestilu ni prava in da gre za prevaro. Pošta Slovenije v nobenem primeru ne zahteva izključno plačila vnaprej (pred dostavo), poštnina oziroma odkupnina se vedno lahko plača tudi ob prevzemu paketa, neposredno pismonoši, na poštnem okencu, paketomatu ali na drugem prevzemnem mestu. Če je zahtevano plačilo poštnine vnaprej, edini način pa je plačilo s kartico, gre zagotovo za prevaro.

“Napadalci vedno pogosteje pošiljajo SMS-sporočila, s katerimi ciljajo predvsem na finančne podatke, kot so podatki o naših kreditnih karticah. Takšno prevaro imenujemo smishing,” pojasnjujejo na spletni strani Varni na internetu. Po njihovih navedbah se napadalci pogosto izdajajo za neko zaupanja vredno institucijo. “Če niste prepričani, ali je sporočilo resnično, preverite prek uradne telefonske številke te institucije ali podjetja (npr. banke ali pošte). Nikoli pa ne odgovarjajte direktno na sporočilo in ne kličite na številko iz prejetega sporočila, saj se za njo skriva napadalec, ali pa je celo povsem ponarejena,” pozivajo in obenem tudi opozarjajo, da zaupanja vredne institucije nikoli ne pošiljajo sporočil, v katerih bi uporabnike pozvali, da kliknejo na povezavo in vnesejo svoje podatke. Incident je možno prijaviti na spletni strani cert.si.

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarja na previdnost pri spletnem nakupovanju

Lani so v odzivnem centru SI-CERT zabeležili velik skok v številu napadov prek SMS-sporočil in aplikacij za hipno sporočanje (npr. Viber, WhatsApp, Messenger). Obravnavali so kar 216 primerov, kar predstavlja skoraj 5-kratno povečanje v primerjavi z letom 2022. Slovenska policija je v letu 2023 zabeležila za kar 3,5 milijona evrov škode zaradi phishing in smishing zlorab v elektronskem bančništvu. Poleg omenjenih zlorab pa na ZPS opozarjajo tudi na lažne spletne trgovine. Te pogosto ponujajo mnoge ugodnosti in ugodne nakupe, na prvi pogled pa je včasih težko prepoznati, da gre za prevaro oziroma lažno spletno stran. Goljufi pogosto ustvarjajo tudi lažne spletne trgovine, ki posnemajo znane blagovne znamke. Zato se potrošnikom svetuje preverjanje pristnosti spletne trgovine, v kateri nameravajo opraviti nakup. Med najpogostejšimi grožnjami so sicer investicijske prevare, zlasti tiste, povezane s kriptovalutami – žrtve, ki so bile zvabljene v lažne naložbe, so izgubile tudi do 140 tisoč evrov.

Europol opozarja na sedem najpogostejših vrst finančnih spletnih prevar

Lažne spletne trgovine: Spletna mesta, ki so videti kot ugledne trgovine, ponujajo blago po neverjetno nizkih cenah, vendar kupec izdelka nikoli ne prejme ali pa prejme ponaredek.

Lažne investicije (npr. kriptovalute): Goljufi z obljubami o visokih donosih vabijo ljudi k vlaganju v lažne sheme, pogosto povezane s kriptovalutami ali forex trgovanjem.

Izsiljevanje z uporabo osebnih podatkov: Goljufi uporabnikom grozijo z objavo občutljivih osebnih podatkov, če ne plačajo odkupnine.

Phishing in kraja identitete: Prevare, kjer žrtev prejme e-pošto ali sporočilo, ki se zdi, da prihaja od zaupanja vredne organizacije (npr. banka), s ciljem pridobitve osebnih podatkov, gesel ali finančnih podatkov.

Ponarejene prošnje za pomoč ali dobrodelne donacije: Goljufi ustvarijo lažne kampanje, pogosto povezane z naravnimi nesrečami, pandemijami ali drugimi krizami, da bi pridobili denar pod pretvezo dobrodelnosti.

Lažne nagrade ali loterije: Žrtvi je sporočeno, da je zadela nagrado ali loterijo, vendar mora najprej plačati »pristojbino« za obdelavo ali dostavo, preden prejme nagrado (ki je seveda ni).

Prevare z romantičnimi odnosi: Goljufi vzpostavijo čustveno vez z žrtvijo prek spletnih zmenkov ali družbenih omrežij in nato zahtevajo denar za »nujne stroške« (npr. zdravstvene račune, potovanje, težave v tujini). Spomnimo, tudi v Sloveniji so mediji poročali o primerih, kjer so se prevaranti predstavljali kot vojaki ali zdravniki na mirovnih misijah. Po vzpostavitvi zaupanja so od žrtev zahtevali denar za domnevne nujne stroške, kot so zdravljenje ali potni stroški. Žrtve so tako ostale brez prihrankov, prevaranti pa so po prejetju denarja prekinili vse stike.

V prazničnem času običajno beležimo porast spletnih goljufij

Povečana nakupovalna aktivnost in iskanje ugodnih ponudb v prazničnem obdobju ustvarjata priložnosti za goljufe, ki izkoriščajo naglico in nepazljivost potrošnikov. Za zaščito pred spletnimi prevarami je torej ključna previdnost pri spletnem nakupovanju, preverjanje verodostojnosti spletnih trgovin in izogibanje deljenju osebnih ter finančnih podatkov na nezanesljivih spletnih mestih. Previdnost je pomembna tudi pri spletnih stikih z neznanci, še posebej, ko gre za prošnje za finančno pomoč. Če postanete žrtev spletne goljufije, je pomembno, da takoj obvestite svojo banko in policijo.