V stranki SDS bodo skozi kampanjo pozivali k udeležbi referenduma

V stranki SDS bodo v petek pričeli z intenzivno referendumsko kampanjo. Skupaj z upokojenci, mladimi in aktivnim prebivalstvom želijo prepričati čim več ljudi oziroma volilnih upravičencev, da se 11. maja udeležijo referenduma in glasujejo po svoji vesti. »Mi bomo nagovarjali, da glasujejo proti zakonu o dodatku k pokojnini na področju umetnosti,« je poudaril poslanec Andrej Hoivik.

Poslanec Andrej Hoivik je izpostavil, da so v stranki SDS mnenja, da je ustavno zagotovljena pravica in tudi dolžnost vsakogar, da odide na referendum in odda svoj glas. »Ki bo, upam, glas razuma in ki bo glas veljavnosti ustave, ki pravi, da ima oblast ljudstvo,« je še dodal. Ob najavi pričetka uradne kampanje je povabil k spremljanju socialnih omrežij stranke SDS. Glasovanje proti zakonu po njegovih besedah pomeni glasovanje proti aroganci vlade Roberta Goloba.

Na novinarsko vprašanje glede borčevskih pokojnin – po poročanju portala Info360 je država leta 2023 za borčevske pokojnine namenila 6,6 milijona evrov – je Hoivik odgovoril, da je po 34 letih res že čas, da se odpre tudi to razpravo in ugotovi, kdo je do te pokojnine upravičen. Po njegovih besedah je Slovenija socialna država, vendar pa v stranki SDS nasprotujejo dodatkom, ki gredo iz državnega proračuna. 

Poslanec je še pojasnil, da se po do sedaj veljavnem zakonu iz leta 1974 umetnikom dodeljuje pokojnine po diskrecijski pravici vlade kot kolektivnega organa na predlog ministra, ki ima tudi odločbo po merilih iz leta 1996. Po teh merilih so bile pokojnine odmerjene od 70 do 100 odstotkov pri najvišjih nagradah ter priznavalnine v višini 50 odstotkov najvišje pokojnine (1.550 € za leto 2025). Z novim Zakonom o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti pa se po njegovih besedah uvajajo netransparentna merila, predvsem o tem, kakšen dodatek bo dobil posameznik. »Nekdo, ki je plačal najmanj, bo prejel najvišji dodatek, hkrati pa bodo tudi tisti upokojenci kulturniki, ki imajo trikratnik povprečne pokojnine, dobili dodatek,« je povedal Hoivik in dejal, da bo z novim zakonom tudi veliko več dela. »Če bodo ljudje večinsko proti, je to signal vladi in ministrici, da takih pokojnin ne podeljuje več,« je poudaril.

Glede vprašanja, koliko bi šlo po novem denarja za te pokojnine, je dejal, da se zaradi netransparentnosti tega ne ve točno. »Po predvidevanjih, da je v tem trenutku upravičencev najmanj sto, govorimo med 1,1 in 1,3 milijona evrov vsako leto,« je izračunal, da bo pri 200 upravičencih to naneslo že 2,3 milijona. Točno se torej ne ve, bo pa po Hoivikovih ocenah gotovo v tem okviru – med 1,2 in 2,2 milijona. Z usklajevanjem se bodo pokojnine tudi višale.

Poslanec Zvone Černač je dejal, da poziv predsednika vlade k bojkotu referenduma razumejo kot šibkost in strah pred posledicami slabih odločitev – pri čemer ne gre zgolj za odločitev glede dotičnega zakona. »Jasno je, da tudi večina volivcev vladajočih strank tega zakona ne podpira,« je napovedal Černač in pripomnil, da so v koaliciji trikrat pogumno izglasovali ta neprimeren zakon, zdaj pa jih je strah glasu proti.

V stranski SDS računajo na zdravorazumsko presojo večine volivcev vladajoče koalicije, v smislu da razumejo, da je referendum neposredna pravica odločanja, da se ga je treba udeležiti in izraziti svojo voljo – kakršna koli že je. »Predvsem pa je pomembno, da ljudstvo izrazi svojo voljo takrat, ko tisti, ki so jim na volitvah podelili mandat, ne sprejemajo odločitev v skladu z njihovimi pričakovanji,« je še poudaril poslanec, ki je napovedal, da glas proti pomeni, da je privilegije treba odvzeti – če jih ne bo aktualna vlada, pa bo to storila naslednja. Kot smo že pisali, rezultati javnomnenjske ankete, ki jo je sredi marca po naročilu Dnevnika izvedla agencija Ninamedia, kažejo, da zakon podpira le dobra tretjina slovenskega prebivalstva, dobra polovica pa ga ne podpira. A rezultat bo odvisen od udeležbe – zakon je namreč na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Premier Golob je minuli četrtek na nacionalni in komercialni televiziji dejal, da je referendum popolnoma nesmiseln, zato ga bodo v Svobodi bojkotirali. »Pozivam tudi vse volivke in volivce, da se referenduma ne udeležijo, ker je v resnici v škodo slovenskemu narodu,« je k bojkotu pozval še ostale. Z njim se strinja tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je v nedavni izjavi za javnost dejala, da se gre stranka SDS s tem referendumom politikantski in pritlehen kulturni boj. Dodala je, da je tudi obstrukcija izraz politične volje – sploh če gre za obstrukcijo »proti trošenju 6,6 milijona evrov na plečih umetnosti in predvolilne kampanje, ki jo za to izkorišča SDS«. 

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan diametralno nasprotno poudarja ravno transparentnost novega zakona. Kot je zatrdilo tudi ministrstvo: »Sedaj veljavni zakon je zastarel, predvsem pa pomanjkljiv, saj ne opredeljuje natančnih meril. Po drugi strani pa predlog ZDPIDU natančno in transparentno določa merila za dodeljevanje pravice do dodatka in njegovo višino.« Po Rusjanovi oceni je referendum nepotreben, ob tem je tudi napovedal, da stranka SDS ne bo dosegla potrebnega kvoruma. V izjavi za javnost je dejal, da ministrstvo ne more pozvati k bojkotu, lahko pa v prid zakona predoči argumente. Bodo pa tudi v njegovi stranki (Levica) podobno nagovarjali volivce. Številke, ki so jih navedli v stranki SDS, je označil za hipotetične, je pa priznal, da natančnih izračunov nimajo. Na spletni strani gov.si so navedli, da je na dan razpisa zakonodajnega referenduma v Republiki Sloveniji 1.693.355 volilnih upravičencev. Zakon bo torej zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina udeležencev in vsaj petina vseh upravičencev, kar trenutno pomeni 338.671 volivcev.