V ZDA družbeno neenakost in znake rasizma našli tudi v priljubljeni jabolčni piti
Ameriška jabolčna pita je ena najbolj priljubljenih sladic v ZDA in za Američane nekaj podobnega kot je za Slovence potica. Gospodinje pripravljajo vsaka svojo variacijo, a kakor so te že različne, velja konsenz, da gre za tipično ameriško sladico, ki je ameriški simbol.
A pri Guardianu so sedaj obelodanili tezo, da gre za jed, ki spodbuja prehrambeno neenakost, ki pravzaprav ni popolnoma nič ameriška. »V drami nacionalistične kulture je krvavi in mednarodni izvor jabolčne pite podvržen kolektivni amneziji,« piše Guardian.
Dodaja, da je jed simbol domačnosti postala v domišljiji ameriške skupnosti. »Jabolčna pita je toliko ameriška kot ukradena zemlja, bogastvo in delovna sila. Posledice tega živimo danes,« še pišejo. Nekateri avtorji ameriško pito uporabljajo tudi kot simbol sistemskega rasizma v ZDA.
Sestavine ameriške pite so neameriške, hkrati pa je bila njihova proizvodnja v preteklosti močno povezana z družbeno neenakostjo, so pisali pri Guardianu. Jabolka naj bi tako prvič vzgojili v Aziji, od koder naj bi po svilnati poti potovala v Sredozemlje in nato s španskimi kolonialisti na zahodno poloblo. Prav jablane naj bi kasneje označevale kolonizirana ozemlja, iz katerih so iztrebili avtohtono prebivalstvo.
Tudi sladkorni trs ni izvirno ameriški, saj so ga v ZDA v 18. stoletju prinesli jezuiti, kasneje pa je bila proizvodnja sladkorja povezana tudi s suženjstvom. Tudi recept za ameriško jabolčno pito naj bi bil različica angleškega recepta za bučno pito. Prav tako karirast prtiček, na katerem Američani strežejo jabolčno pito naj ne bil izvorno ameriški, temveč povezan s proizvodnjo bombaža, zaradi katere so bili iztrebljeni milijoni avtohtonih ameriških prebivalcev ter milijoni Afričanov in njihovih potomcev, ki so bili prodani v čezatlantski trgovini s sužnji.
V nadaljevanju pri Guardianu opozarjajo na prehransko neenakost v družbi, kjer je sedem od desetih najslabše plačanih delovnih mest v prehrambeni industriji, na teh delovnih mestih pa dela več žensk kot moških. Opozarjajo tudi na rasno ločnico v prehranskem sistemu. Tako so v raziskavi Guardiana in Univerze Northwestern družine črncev poročale o lakoti štirikrat pogosteje kot bele družine. Opozarjajo tudi na zapuščino suženjstva v prehranski industriji in grozote mednarodne trgovine, kot so nasilje, izkoriščanje, revščina in nepravičen dobiček, ki jih poganja kapitalizem.
Nazadnje pozivajo k globalnim povezavam, ki tudi na področju prehrane ne bi temeljile na zatiranju, temveč na solidarnosti in pravičnosti.
A pri Guardianu so sedaj obelodanili tezo, da gre za jed, ki spodbuja prehrambeno neenakost, ki pravzaprav ni popolnoma nič ameriška. »V drami nacionalistične kulture je krvavi in mednarodni izvor jabolčne pite podvržen kolektivni amneziji,« piše Guardian.
Dodaja, da je jed simbol domačnosti postala v domišljiji ameriške skupnosti. »Jabolčna pita je toliko ameriška kot ukradena zemlja, bogastvo in delovna sila. Posledice tega živimo danes,« še pišejo. Nekateri avtorji ameriško pito uporabljajo tudi kot simbol sistemskega rasizma v ZDA.
Sestavine ameriške pite so neameriške, hkrati pa je bila njihova proizvodnja v preteklosti močno povezana z družbeno neenakostjo, so pisali pri Guardianu. Jabolka naj bi tako prvič vzgojili v Aziji, od koder naj bi po svilnati poti potovala v Sredozemlje in nato s španskimi kolonialisti na zahodno poloblo. Prav jablane naj bi kasneje označevale kolonizirana ozemlja, iz katerih so iztrebili avtohtono prebivalstvo.
Tudi sladkorni trs ni izvirno ameriški, saj so ga v ZDA v 18. stoletju prinesli jezuiti, kasneje pa je bila proizvodnja sladkorja povezana tudi s suženjstvom. Tudi recept za ameriško jabolčno pito naj bi bil različica angleškega recepta za bučno pito. Prav tako karirast prtiček, na katerem Američani strežejo jabolčno pito naj ne bil izvorno ameriški, temveč povezan s proizvodnjo bombaža, zaradi katere so bili iztrebljeni milijoni avtohtonih ameriških prebivalcev ter milijoni Afričanov in njihovih potomcev, ki so bili prodani v čezatlantski trgovini s sužnji.
V nadaljevanju pri Guardianu opozarjajo na prehransko neenakost v družbi, kjer je sedem od desetih najslabše plačanih delovnih mest v prehrambeni industriji, na teh delovnih mestih pa dela več žensk kot moških. Opozarjajo tudi na rasno ločnico v prehranskem sistemu. Tako so v raziskavi Guardiana in Univerze Northwestern družine črncev poročale o lakoti štirikrat pogosteje kot bele družine. Opozarjajo tudi na zapuščino suženjstva v prehranski industriji in grozote mednarodne trgovine, kot so nasilje, izkoriščanje, revščina in nepravičen dobiček, ki jih poganja kapitalizem.
Nazadnje pozivajo k globalnim povezavam, ki tudi na področju prehrane ne bi temeljile na zatiranju, temveč na solidarnosti in pravičnosti.
Zadnje objave
Obrazi 16. slovenske vlade
4. 6. 2026 ob 6:00
Francoska dirka za vrh EU in vpliv na predsedniške volitve leta 2027
3. 6. 2026 ob 19:10
OECD: Slovenijo čaka počasnejša rast, višja inflacija in večji primanjkljaj
3. 6. 2026 ob 17:19
Jankovićev pohod na Miklošičevo – jo ureja za lokalne prebivalce ali za turiste?
3. 6. 2026 ob 16:42
Otroci izgubljajo vid pred našimi očmi: Kako so zasloni sprožili tiho epidemijo
3. 6. 2026 ob 14:15
Zaradi laži in zavisti
3. 6. 2026 ob 12:05
Veselje do prihodnosti
3. 6. 2026 ob 8:56
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
JUN
05
Mučenci med Slovenci – 27
19:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
4 komentarjev
Kraševka
ENAKOST v Ameriki, bo kmalu prinesla celo "BOJ PROTI ZDRAVI KMEČKI PAMETI"
Ugotovili bodo, da ne sme nihče izstopat. Lažje bo pametnega narediti NEUMNEGA, kot pa NEUMNEGA PAMETNEGA.
Nekdo je rekel: "Včasih sem bil mlad in neumen. Sedaj pa sem STAR in še vedno neumen."
To pove, da vsak je to, kar je. ENAKOSTI ni. Prav pa je, da smo ENAKOPRAVNI.
Toda enakopravni ne moremo biti samo pri plači. Tudi DELATI bi morali VSI enako in VESTNO.
Nekaterim, pa delo ne diši in raje KOLESARIJO.
Lep primer je Gale, ki namesto, da bi delal, je raje snemap. In kar je absurd, Levica mu pravi - HEROJ.
Ko bodo LENUHI razglašeni za HEROJE, se bo državi slabo pisalo.
To o hrani, kar razpravljajo v Ameriki, pa je že BLODNJA.
debela_berta
Alora, smrt Italijanom, ki delajo najboljši kavni napitek na svetu, čeprav iz surovin, ki ne prihajajo iz Italije?!
Hribarjev Rafko
Ko skupaj zmešaš žlehtnobo, koristoljubje in neumnost...
AlojzZ
... jim ni več rešitve.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.