Več znanega, kako vas bosta Nika Kovač in Robert Golob preganjala zaradi "sovražnega govora"

Vir foto: Twitter Vlade RS
POSLUŠAJ ČLANEK
Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora je premierja Roberta Goloba seznanil s sprejetimi priporočili.  

Člani sveta pod vodstvom Nike Kovač so na 22 straneh pripravili 57 priporočil. Razdelili so jih v šest sklopov, in sicer splošna priporočila, vzgoja, izobraževanje in mladina, preventiva, kaznovalno-pravni odziv, mediji in splet. 

V oči bodejo predvsem tri "priporočila". Najprej uvedba prekrškovnega kaznovanja za sovražni govor, nato prevzem medijske odgovornosti za objave na medijskih profilih družabnih omrežij. Tretja pa je predlog razširitve kaznivega dejanja spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti na "povzročitev vznemirjenja oziroma zgražanja v javnosti."

Na portalu Topnews.si so zapisali, da to spominja na kazensko pravno prakso za časa socialistične Jugoslavije, ko je bilo "vznemirjanje javnosti" med pripornimi razlogi. 

Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora je delo začel marca, med njegovimi nalogami pa je spremljanje področja sovražnega govora v Sloveniji in na ravni EU, priprava predlogov aktivnosti za njegovo preprečevanje in svetovanje pri oblikovanju politik, spremembah predpisov in drugih ukrepov, ki bodo prispevali k učinkovitejšemu preprečevanju sovražnega govora. 

Strateški svet, ki ga vodi direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, sestavljajo pa ga predstavniki pristojnih ministrstev, predstavniki centra nevladnih organizacij in posamezniki na osebno povabilo premierja Roberta Goloba, v danes predstavljenih priporočilih poudarja, da vlada in drugi državni organi s svojim delovanjem postavljajo standard komunikacije vsej družbi. 

Pot do uveljavitve priporočil odprta


"To ni popoln zaključek našega dela. Tudi naprej bomo stvari revidirali, opazovali, kakšno je stanje in kam kot družba gremo," je danes dejala Nika Kovač.  

"Gre za vzorčni primer, ko se je na enem mestu povezalo več kot 40 predstavnikov stroke, civilne družbe, ministrstev in ostalih uradnih državnih institucij. S tem se je ustvarilo okolje, kjer se je dalo o tej zelo pomembni temi govoriti v spoštljivem dialogu in na demokratičen način ter iskati rešitve, kako preprečiti, da bi sovražni govor sploh nastajal, kako ga identificirati in kako kaznovati tiste, ki ne želijo nehati s širjenjem sovražnega govora," pa se je danes odzval premier Golob.  

Poudaril je, da je s sodelovanjem ministrstev pri pripravi priporočil pot do njihove uveljavitve odprta. V roku leta dni naj bi tako imeli spremembo sistemske zakonodaje in delovanja državne uprave, tako da bo sovražnega govora v družbi manj. 

"Politiki smo tisti, ki moramo dati zgled vsem državljanom in prvi, ki bomo sovražnemu govoru rekli ne," je dodal Golob. 



Glede zakonodajno pravnega okvira je Katarina Bervar Sternad, pravnica in direktorica PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, poudarila, da "sociološka definicija sovražnega govora presega definicijo kaznivega dejanja iz kazenskega zakonika. Žal to pomeni, da nekateri skrajno neprimerni primeri nestrpnosti in žalitev niso predmet kazensko pravnega urejanja, ampak bi bilo bolj primerno, da se naslavljajo v prekrškovnih postopkih, ker gre pri kazenski represiji za zadnje sredstvo in je zato prej potrebno sprožiti vse druge obstoječe mehanizme in varovala, da do tega ne pride."

Med priporočili je še razširitev opisa sovražnega govora v kazenskem zakoniku na povzročitev vznemirjenja in zgražanja v javnosti. Policija pa bi po besedah Bervar Sternadove morala izvajati učinkovitejšo pomoč žrtvam.

Mediji bi odgovarjali tudi za objave na družbenih omrežjih. Požar: Napoved popolne cenzure 


Priporočila na področju medijev posegajo na javno financiranje in sofinanciranje medijev, medijsko regulacijo ter zaščito novinarjev. Vladi svet med drugim priporoča, naj demonetizira sovražne vsebine v medijih in z ustreznimi ukrepi oblikuje merila za preprečitev financiranja sovražnega govora z javnimi sredstvi, predvsem pri financiranju oglasov in oglaševalskih kampanj ministrstev in vladnih služb.

Dr. Marko Milosavljević s FDV je poudaril, da imamo na področju medijev specifično situacijo zaradi množice sprememb v zadnjih letih. 

"Slovenija je na nek način ostala ujeta v zakonodaji, večinoma iz leta 2005 oziroma 2006. Ta zakonodaja je v marsikaterem pogledu zastarela, neučinkovita, potrebno jo je uskladiti z zakonodajo na področju avdiovizualnih medijskih storitev; razširiti na področju digitalnih storitev in verjetno v kratek tudi z aktom o medijski svobodi." 

Kot je dejal, so gledali predvsem na to, kako zadeve ustrezno tehnično digitalno posodobiti. Predlagajo razširitev odgovornosti medijev tudi za njihove družbeno medijske profile, saj so družbeni mediji pomemben dejavnik in področje širjenja potencialnega sovražnega govora. 

"Potrebno je zaščititi tudi same novinarje. Mediji niso problem samo, ker bi širili sovražni govor, težava je tudi, ker je ogromno sovražnega govora napram medijem in novinarjem."

Po Milosavljevićevem prepričanju, gre na nek način za posodobitev in dodatek stvari, ki jih Evropa že uspešno uporablja. 

Milosavljevićeve ideje je ostro kritiziral raziskovalni novinar Bojan Požar, ki je zaradi svojega pisanja sicer pogosto na udaru vplivnih družbenih skupin, a na sodišču praviloma obrani svojo pravico pisanja v javnem interesu. Po Požarjevih besedah Milosavljević in ostali načrtujejo srhljivo spremembo, ki bi sankcionirala medije zaradi "sovražnih" komentarjev (tvitov ali objav na FB) pod njihovimi profili na družbenih omrežjih. "Skratka, medijski profil na TW ali FB bi moral prevzeti odgovornost za vse, kar nekdo drug tvitne ali kako drugače objavi pod tem profilom?! Kar je seveda napoved popolne cenzure."


Zanimajo jih šole


Kot je povedala predsednica sveta Nika Kovač, so glede področja šolstva, izobraževanja in preventive priporočili, da se na ministrstvu vzpostavi urgentna točka, kamor se lahko obrnejo ravnatelji v primerih sovražnega govora in nasilja na samih šolah, prav tako priporočajo krepitev šolskih svetovalnih delavcev na šolah. 

"Šolski prostor je prostor, kjer je nujno začeti in kjer se da narediti ogromno."

Prav tako priporočajo, da naj se nasilje na družbenih omrežjih obravnava tudi v šolskem prostoru. Pri preventivi pa priporočajo ustvarjanje nediskriminatornega delovnega okolja, birokratsko razbremenitev centrov za socialno delo ter kadrovsko popolnitev centrov za duševno zdravje otrok, je dodala Kovač. 

Velik del priporočil so člani strateškega sveta namenili tudi preventivi. Med drugim tako priporočajo, naj vlada zagotovi sistemski vir financiranja za izdatno in stalno izvajanje preventivnih dejavnosti na področju sovražnega govora. Predlagajo tudi krepitev informiranja in zavedanja o virih pomoči in kampanje ozaveščanja o ravnanju ob prisotnosti sovražnega govora, kamor bi vključili tudi državna podjetja.



Izbrano za naročnike:

Kaj žene ljudi na romanje: iskanje odnosa z Bogom je stereotip.

Dr. Žiga Turk: nasilnežem se ne smemo pustiti ustrahovati.

Še niste naročnik Domovine? Čas je, da to postanete, s tem pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin in sproti še podprete neodvisno novinarstvo. Obiščite našo naročniško stran

KOMENTAR: Teo Petrovič Presetnik
Zaradi vrtenja filma Čudež življenja v zapor?!
Prva med enakimi svete inkvizicije proti nečemu, kar imenujejo "sovražni govor", Nika Kovač, je danes ponovno prišla na svoj račun. Ona, s svojim aktivističnim in pravnim zaledjem, postavlja okvir, znotraj katerega bi preganjali "sovražni govor", kot ga razumejo sami. Vse lepo in prav, a kaj, ko plemenita ideja izkoreninjenja žalitev, poniževanj, hujskanj proti določenim skupinam ljudi prej kot uteho in tolažbo prinaša zaskrbljenost in bojazen, da bo zlorabljena za pregon drugače mislečih – recimo tistih, ki se pri vprašanju splava postavljajo na stran nerojenega otroka ali onih, ki verjamejo, da si vsak otrok zasluži tako očeta in mamo, ne pa recimo dveh očetov ali dveh mam. Ti bi kaj hitro lahko bili obtoženi, da s svojim početjem (recimo vrtenjem filmčka "Čudež življenja" na pročelju frančiškanske cerkve) "povzročajo vznemirjenje in zgražanje v javnosti" ter bili zaradi tega po razširjeni definiciji 297. člena Kazenskega zakonika kazensko preganjani z grožnjo zapora! Predsednik vlade Golob sicer vehementno pravi, da je več kot 40 predstavnikov stroke, civilne družbe, ministrstev in ostalih državnih institucij ustvarilo okolje, v katerem so se lahko o preprečevanju in preganjanju sovražnega govora pogovarjali na "spoštljiv in demokratičen način." Pa vendar ravno ta sestava (povsem podobno kot sestava novega Sveta RTV Slovenija) nazorno kaže, kako si Golob predstavlja demokratično razpravo, vodenje in sprejemanje odločitev: skupaj zbere 40 enako mislečih ljudi in tako zagotovi "demokratičen in spoštljiv dialog". Ja, dialog med enako mislečimi je lahko spoštljiv, manj verjetno pa je demokratičen, zagotovo pa ne iskreno polemičen v iskanju raznolikosti mnenj pri obravnavi družbenih tematik, ki se tičejo vseh, ne le skupine ideološko poenotenih ljudi. Prav zato v njegovem "prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora" predsedniku vlade ne moremo pripisati niti verodostojnosti niti iskrenosti. Več kot to, zdi se, da s tovrstnimi tematikami zgolj hrani ego aktivistov, ki so mu pomagali na oblast, preusmerja njihovo energijo na področja, ki se mu osebno zdijo povsem nesmiselna, si s tem kupuje njihovo politično podporo in mir, potreben za njegove energetske posle. Če bo pa sproti dosegel še lažje šeškanje do njega kritičnih nasprotnikov preko "zakonodaje proti sovražnosti", pa toliko bolje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike