Višje sodišče raztrgalo »sadistično izživljanje« sodnice Gordane Malović nad nekdanjim sodnikom Zvjezdanom Radonjićem

10. oktobra lani si je okrožna sodnica z okrožnega sodišča v Celju Gordana Malović privoščila podlost zoper nekdanjega ljubljanskega okrožnega sodnika Zvjezdana Radonjića. Slednji je njeno odredbo, da se ga v stanju anksiozno – depresivne motnje prisilno privede na sodišče in celo vklene, ocenil za sadistično izživljanje. Zaradi nezakonitega ravnanja sodnice je zdaj višje sodišče njeno obsodbo Radonjića razveljavilo.

Najprej kratko ozadje. Zvjezdan Radonjić je postal širši javnosti znan po oprostilni sodbi za Milka Noviča, ki je bil obtožen za umor nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Noviča je na prvem sojenju okrožna sodnica Špela Koleta brez dokazov obsodila na 25 let zaporne kazni. Sramotno sodbo so potem celo potrdili na višjem sodišču (sodniki Stanka Živič, Tatjana Merčun in Milan Štrukelj), vrhovno sodišče pa jo je gladko razveljavilo. Na ponovljenem sojenju je Radonjić Noviča oprostil, vendar je nato sodbo razveljavilo višje sodišče. Ob tem je Radonjić opozoril na pritiske nanj, da bi Noviča obsodil in na nepripravljenost tožilke Blanke Žgajnar za pregon dejanskega naročnika umora in storilca. Nakazal je na drugačno ozadje umora Jamnika: nezakoniti posli na Kemijskem inštitutu, ki sta jih vodila libanonski kemik Michel Stefan in njegova partnerka Barbara Mohar. Na prvi stopnji je bil Novič spet oproščen (pred drugo sodnico), nato je pregon zastaral. Nezaslišano je sodnica Koleta, ki je ključno prispevala, da je Novič brez krivde za umor prebil tri leta in pol v zaporu, celo napredovala na položaj višje sodnice.

Ignoriranje izvedenskega mnenja

Vrnimo se v lanski oktober. Zoper Radonjića je na okrožnem sodišču v Celju teklo sojenje, pri katerem ga je tožilstvo preganjalo zaradi domnevnih kaznivih dejanj razžalitve in obrekovanja proti sodnici Andreji Sedej Grčar in tožilki Blanki Žgajnar, ki je vodila pregon v primeru Noviča. V času, ko je sodil Noviču, je, kot je zapisal v poročilu predsedniku Okrožnega sodišča v Ljubljani, Grčarjeva hodila k njemu v pisarno in ga spraševala, kako bo razsodil v primeru Novič. Radonjić je prepričan, da je šlo za pritisk v smeri obsodbe Noviča in to v navezi s tožilko Žgajnarjevo. Obe sta navedbe o pritiskih nanj zanikali. Prva zloraba prava v tem primeru se je zgodila s tem, ko je tožilstvo sledilo njunemu predlogu in prevzelo pregon. V primeru kaznivih dejanj razžalitve in obrekovanja namreč pregon vodi tožilstvo zgolj, če sta storjeni zoper uradno osebo v zvezi z opravljanjem njene službe. A zatrjevani pritisk na Radonjića ni bil del njune službe, torej bi lahko zoper njega sodnica in tožilka kvečjemu vložili zasebno tožbo. Pregon je vodila tožilka Renata Inkret, sojenje pa omenjena Gordana Malović.

Spravila ga je v hudo tesnobo

10. oktobra lani je sodnica storila dejanje, zaradi katerega bi se morala posloviti od sodniške funkcije. Tistega jutra sta se na vratih Radonjićevega doma v bližini Ljubljane pojavila policista z odredbo sodnice za njegovo prisilno privedbo v Celje na sodno obravnavo. Kot je Radonjić že poudaril za Domovino, je bilo sodnici Malovićevi znano izvedensko mnenje, pridobljeno za potrebe vzporednega sodnega postopka na Okrajnem sodišču v Mariboru. V njem je jasno pisalo, da do 30. novembra lani iz zdravstvenih razlogov ni sposoben za udeležbo na sojenju. Na bolniški je bil zaradi anksiozno - depresivne motnje. Domneval je, da gre pri prisilni privedbi za pomoto, saj je na sodišče predhodno poslal odločbo ZZZS z zdravniškim potrdilom, da ima bolniško odsotnost od 2. julija do 19. oktobra. Čeprav je bil v stanju, ko ni zmogel udeležbe na sojenju, je Malovićeva zanj odredila prisilno privedbo. V sodni dvorani je bil do zaključne besede tožilke, torej do faze, ko obtoženci po zakonu niso več dolžni biti udeleženi. Tedaj je dvorano zapustil, skupaj s policistoma so odšli do njunega vozila, da bi ga peljala domov. A takrat sta prejela klic sodnice, da ga morata privesti nazaj v sodno dvorano. Privedla sta ga na sodišče, s čimer sta, opozarja Radonjić, svojo dolžnost izpolnila. Toda sodnica je vztrajala, naj ga spravita v dvorano. Tako sta ga vklenjenega vodila pred sodnico, še pol ure je bil vklenjen. Zaradi zdravstvenega stanja ga je vse skupaj spravilo v hudo tesnobo. Na koncu je bil obsojen na denarno kazen devet tisoč evrov. Njegov zagovornik odvetnik Franci Matoz je tedaj zoper obsodbo napovedal pritožbo (tudi zoper prisilno privedbo), pri čemer je poudaril, da je bila prisilna privedba nezakonita.

Kršitev kazenskega postopka

To je zdaj potrdilo tudi višje sodišče v Celju v senatu v sestavi višjih sodnikov Jožice Arh Petković, Saša Kmeta (poročevalec, pripravil je sklep) ter Barbare Žumer Kunc. Višje sodišče je s sklepom obsodbo Malovićeve razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v ponovno sojenje. Razlog za razveljavitev je bil ravno to, da sodnica pred narokom ni upoštevala oziroma dodatno preverila zdravstvenega stanja Radonjića, zaradi katerega ni bil sposoben ne pasivno ne aktivno sodelovati na sojenju. Kot so zapisali na višjem sodišču, je šlo za bistveno kršitev določb kazenskega postopka, kar je vplivalo na zakonitost sodbe, morda tudi na njeno pravilnost. Višji sodniki so opozorili, da bi moralo okrožno sodišče že po uradni dolžnosti paziti na procesno sposobnost obtoženca (zdravstveno stanje). Okoliščin, ki jih je Radonjić sporočal sodišču, slednje ni preverilo, čeprav je bilo že mesec in pol pred narokom seznanjeno, da je bil v neki drugi zadevi na sojenju na okrajnem sodišču v Mariboru postavljen izvedenec psihiater, da bi ugotovil njegovo »razpravno (ne)sposobnost«. Toda Malovićeva se s tem sploh ni ukvarjala. Ni pridobila ne tega izvedenskega mnenja, niti ni angažirala drugega medicinskega izvedenca. »Gotovo je bilo sodišče opozorjeno, da se je (očitno) razumen dvom v obtoženčevo razpravno sposobnost pojavil v istočasno potekajočem kazenskem postopku, vendar se na to ni odzvalo.« Ravno na 10. oktober, ko je dala sodnica prisilno privesti in nato še vkleniti Radonjića (v stanju anksiozno-depresivne motnje), je imel predviden kontrolni pregled pri psihiatru. Poudariti je treba še naslednje: sodnica ga je dala vklenjenega privesti nazaj v sodno dvorano, ki jo je pred zaključnim govorom tožilke zapustil, čeprav obtoženec v tisti fazi po zakonu sploh ni več dolžan prisostvovati na obravnavi. Po besedah Radonjića ga je v takšnem zdravstvenem stanju spravila v situacijo hude utesnjenosti.

Zaradi nezakonitega ravnanja sodnice je zdaj višje sodišče njeno obsodbo Radonjića razveljavilo.

Sprevržena vloga tožilstva

Sprevržena je bila tudi vloga tožilstva. To je, kot stoji v obrazložitvi sodbe višjega sodišča, 20. marca zapisalo, češ da se psihiatrično izvedensko mnenje nanaša na drugo kazensko zadevo. Višji sodniki so izpostavili, da je takšna argumentacija zmotna, saj procesna (razpravna) sposobnost v določenem trenutku obstaja ali pa ne, ne glede na to, za kateri postopek in pri katerem sodišču gre. Lahko dodamo, da lahko samo tožilski manipulant ali pa popolni pravni ignorant zapiše takšno neumnost, da je človek v istem času v enem procesu sposoben za sojenje, v drugem pa ne. Nadalje je nenavadno, kot pravijo višji sodniki, da je tožilka (Renata Inkret), najprej sama predlagala pridobitev psihiatričnega izvedenskega mnenja, nato pa to stališče spremenila. Ugotovimo lahko, da gre vsekakor za sum, da je Malovićeva z nezakonito prisilno privedbo in vklenitvijo Radonjića storila kaznivo dejanje  protizakonitega, pristranskega ali krivičnega sojenja. Na okrožnem državnem tožilstvu v Celju so s tem seznanjeni, spremljali bomo, kako bodo ukrepali.

Gre za sum, da je Malovićeva z nezakonito prisilno privedbo in vklenitvijo Radonjića storila kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega ali krivičnega sojenja.