Von der Leynova o stanju v EU o migracijskem paktu, okvirju za minimalno plačo, novi zdravstveni politiki in tudi LGBTQ-free conah

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poslance Evropskega parlamenta nagovorila v svojem prvem tradicionalnem govoru o stanju v EU. Poudarila je, da je ta težek čas priložnost za Evropo, da vodi iz krhkosti v vitalnost in da je zdaj čas za delo.

Med drugim je napovedala tudi zakonodajni predlog za skupen evropski okvir za minimalno plačo. Obenem pa sporočila, da prihaja nov migracijski pakt, kjer bodo države EU morale pokazati solidarnost.

Na področju spoštovanja vladavine prava ni omenjala možnosti, da bi države kršiteljice kaznovali po 7. členu pogodbe EU. Je pa obsodila poljske "cone brez LGBTQI ideologije," češ da so cone brez humanosti in zanje v "naši Uniji" ni prostora. 

»To je trenutek za Evropo, ko mora voditi na poti iz krhkosti v novo vitalnost,« je v svojem govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju danes poudarila predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen. »Evropska unija ima vizijo, načrt in naložbe, zdaj je čas za delo,« je zatrdila.

Zmanjšanje izpustov in skupen okvir za minimalno plačo

Prepričana je, da je treba ustvarjati priložnosti za jutrišnji svet, ne zgolj reševati kriz včerajšnjega sveta. Niz konkretnih predlogov je začela s pozivom k vzpostavitvi močne evropske zdravstvene unije, tako s krepitvijo obstoječih teles kot z vzpostavitvijo nove agencije za raziskave. Vzpostavili naj bi tudi evropske strateške rezerve farmacevtskih izdelkov. Po njenem je jasno, da je treba v okviru konference o prihodnosti Evrope razpravljati o pristojnosti na področju zdravja. Za prihodnje leto je napovedala globalni zdravstveni vrh v Italiji.

Pomembna bo tudi priprava EU na digitalno dobo. Naložbe v digitalno infrastrukturo naj bi olajšal tudi program za okrevanje. Napovedala je 8-milijardno naložbo v superračunalnike.

Močno odmeva tudi njeno sporočilo, da je treba bistveno okrepiti cilj za zmanjšanje izpustov do leta 2030 - na najmanj 55 odstotkov. "Zavedam se, da je zvišanje iz -40 na -55 odstotkov za nekatere preveč, za druge pa ni dovolj," je dejala. Napovedala je tudi zakonodajni predlog za skupen evropski okvir za minimalno plačo, ki naj bi vsem zagotovil dostojno delo.

Nekaj besed pa je spregovorila tudi o priložnosti, da se ob zaupanju v Evro okrepita enotni trg in bančna unija. "Ni boljše poti do stabilnosti in konkurenčnosti kot je močnejša gospodarska in monetarna unija." 

Confidence in the euro has never been stronger.

We must now use this opportunity to complete our Capital Markets Union and #BankingUnion.#SOTEU pic.twitter.com/tCbi289q24

— European Commission 🇪🇺 - Follow #SOTEU (@EU_Commission) September 16, 2020

Migracijski pakt: Solidarno moramo pomagati obremenjenim članicam

Za 23. september je napovedal tudi nov migracijski pakt, ki naj bi odpravil zastoj pri reformi evropskega azilnega sistema in pomagal preprečiti katastrofe, kakršna se dogaja v grškem centru za migrante Morii. »Z novim migrantskim paktom bomo začeli z bolj človeškim pristopom. Reševanje življenj na morju ni opcijsko, zato moramo tistim državam, ki opravljajo svojo legalno in moralno dolžnost, pomagati, morajo se zanesti na solidarnost celotne EU,« je napovedala.

Reforma evropskega azilnega sistema je namreč že leta v slepi ulici zaradi spornih obveznih migracijskih kvot. Vprašanje ostaja, kako bo komisija ta problem rešila v novem paktu, saj se stališča članic glede tega niso bistveno spremenila.

Na zunanjepolitičnem področju je Von Der Leynova zagovornica premika od odločanje s soglasjem h kvalificirani večini, vsaj ko gre za vprašanje človekovih pravic in sankcij.

Naslovila je tudi tiste, ki "zagovarjajo tesnejše vezi z Rusijo" ter omenila zastrupitev Alekseja Navalnega, podobne napade z živčnim plinom drugod in Gruzijo kot dokaz, da s strani Kremlja obstaja jasen vzorec obnašanja. "In noben plinovod tega ne more spremeniti", je dodala.

Prvi odzivi

V prvih odzivih z levega dela politike prihajajo kritike, ker Von der Leynova ni omenjala prizadevanj za davčno pravičnost. Z desne pa jo opozarjajo, da tvega, da bo kot predsednica "izgubila evropske državjlane" na enak način, kot je Juncker kot predsednik EK izgubil Veliko Britanijo, poroča Euroactiv.com.

Zelena preobrazba naj bi bila tudi kulturna in estetska. Nastal naj bi "nov evropski Bauhaus", v katerem bodo skupaj delali arhitekti, umetniki, inženirji, študentje, oblikovalci za oblikovanje stavb prihodnosti ... /3

— Peter Žerjavič, Delo (@ZerjavicDelo) September 16, 2020