Vrhovno sodišče obravnavalo tožbo zaradi referenduma

Vir: X @ales_primc
POSLUŠAJ ČLANEK

Vrhovno sodišče je danes obravnavalo tožbo, s katero vlagatelji izpodbijajo veljavnost izida lanskega referenduma o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Sodbo je pričakovati v približno 14 dneh. Pred sodiščem je medtem potekal protest nasprotnikov zakona. »Pričakujem, da bo sodišče tožbo zavrnilo in priznalo referendumski rezultat,« je dejal Aleš Primc.

Tožbo so vložili Bogdan Biščak, Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac in Brigita Skela Savič, potem ko Državna volilna komisija (DVK) ni ugodila njihovemu ugovoru glede potrditve referendumskega izida. Komisija je takrat pojasnila, da ni pristojna za odločanje o domnevnih nepravilnostih v referendumski kampanji in njenem financiranju.

Po navedbah zagovornikov zakona so v kampanji aktivno sodelovale tudi organizacije, ki niso bile prijavljene kot organizatorice referendumske kampanje, med drugim zdravniške organizacije in Katoliška cerkev. Vlagatelji tožbe trdijo, da so bile v javni razpravi izrečene tudi zavajajoče in neresnične trditve o posledicah zakona.

Zagovornik tožeče stranke je na obravnavi poudaril, da spor po njihovi oceni odpira vprašanje, ali je dopustno, da se referendumski izid oblikuje na podlagi neresničnih ali zavajajočih informacij, ki jih širijo akterji z izrazitim družbenim ali strokovnim vplivom. »Danes smo tukaj zato, ker je šla referendumska kampanja predaleč,« je poudaril zagovornik.

Razveljavitev kot skrajni ukrep

Državno odvetništvo, ki v postopku zastopa Republiko Slovenijo, pa je opozorilo, da razveljavitev referendumskega izida predstavlja skrajni ukrep, ki je v sodni praksi povezan le z najtežjimi kršitvami.

V postopku kot stranka z interesom sodeluje tudi Aleš Primc. Njegov zagovornik je na obravnavi poudaril, da očitkov po njegovem mnenju ni mogoče opredeliti kot nepravilnosti v referendumski kampanji in da sodišče v takšnem sporu ne more presojati, kateri argumenti iz kampanje so bili strokovno utemeljeni. Očitkov ni mogoče šteti za nepravilnosti v kampanji, ki bi lahko vplivale na sam referendum.

Nasprotniki zakona so sicer že pred obravnavo pred sodiščem pozvali, naj sodišče spoštuje izraženo voljo ljudstva na referendumu. »Pričakujem, da bo sodišče tožbo zavrnilo in priznalo referendumski rezultat,« je po obravnavi dejal Primc. Če bo referendum ponovljen, pričakuje še močnejšo zmago.

Spomnimo, na zakonodajnem referendumu novembra lani so volivci zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zavrnili. Proti uveljavitvi zakona je glasovalo 53,44 odstotka volivcev. Vlagatelji tožbe so že pred tem poskušali izpodbijati postopek na Državni volilni komisiji (DVK), vendar je ta ugovore zavrnila. Komisija je pojasnila, da ni pristojna za presojanje domnevnih nepravilnosti v referendumski kampanji, temveč zgolj za vprašanja, povezana z delom volilnih organov. Po zakonu lahko vsak volivec v 15 dneh po objavi končnega izida referenduma vloži tožbo na vrhovno sodišče, kar so tožniki tudi storili.

Vrhovni sodnik Matej Čujovič je ob koncu obravnave poudaril, da se sodišče zaveda občutljivosti vprašanja, vendar je presoja omejena izključno na postopkovno poštenost referendumskega procesa. Odločitev sodišča po njegovih besedah ne bo predstavljala stališča do samega vprašanja pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Lahko sodišče referendum razveljavi?

Vrhovno sodišče ima možnost, da zapisnik DVK o izidu referenduma odpravi, razveljavi rezultat in odredi novo glasovanje. Takšen precedens v slovenski praksi že obstaja. Leta 2018 je sodišče razveljavilo referendum o drugem tiru, potem ko je ustavno sodišče ugotovilo, da je vlada z javnimi sredstvi vodila nedopustno enostransko kampanjo. Takrat je sodišče presodilo, da bi nepravilnosti lahko vplivale na izid glasovanja, in odredilo ponovitev referenduma. O tem smo pisali tukaj.

V aktualnem primeru pa je položaj drugačen. Očitanih nepravilnosti naj ne bi zagrešili državni organi, temveč civilnodružbeni akterji. Prav zaradi tega nekateri pravniki ocenjujejo, da so možnosti za razveljavitev referendumskega izida precej omejene. Sodišča so pri posegih v referendumske rezultate praviloma zelo zadržana, saj razveljavitev pomeni poseg v neposredno izraženo voljo volivcev. Odločitev vrhovnega sodišča bo predvidoma znana v približno 14 dneh.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike