Za nedeljski referendum je že vse nared; predčasno glasovanje bo potekalo v torek, sredo in četrtek

»Glede na to, da smo imeli izredno kratke roke, smo z zadevami pohiteli in danes moram reči, da smo pripravljeni na ta referendum,« je na novinarski konferenci povedal direktor službe Državne volilne komisije (DVK) Igor Zorčič. Nekoliko se je sicer zapletlo pri pravočasnem pošiljanju obvestil volivcem in pri popolnitvi volilnih odborov, vendar so težave odpravili.

V nedeljo, 11. maja, bo potekal zakonodajni referendum o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke. 25. oziroma 30. aprila se je iztekel rok, do katerega so volivci lahko volilni komisiji napovedali glasovanje po pošti. Predčasno glasovanje bo potekalo v torek, sredo in četrtek, in sicer od 7. do 19. ure, na 97 voliščih po celotni Sloveniji. Predsednik Državne volilne komisije Peter Golob je opozoril na upravno enoto Ljubljana, kjer bo za vseh 14 volilnih okrajev volišče v veliki dvorani Hale Tivoli na Celovški cesti 25 v Ljubljani. Volivci lahko predčasno glasujejo le v okraju stalnega prebivališča, potreben je osebni dokument za identifikacijo. Splošno glasovanje bo potekalo v nedeljo od 7. do 19. ure na 2978 rednih voliščih, 88 omnia voliščih in 29 voliščih v tujini na sedežih diplomatsko-konzularnih predstavništev. 

Do vključno srede lahko volivci, ki zaradi bolezni ne morejo na volišče, okrajni volilni komisiji sporočijo, da želijo glasovati na domu. Istega dne se izteče tudi rok, do katerega lahko volivci oddajo vlogo za glasovanje izven okraja stalnega prebivališča. Vlogo lahko volivci oddajo prek portala eUprava, je povedal direktor službe Državne volilne komisije (DVK) Igor Zorčič.

Da bi bil zakon na referendumu zavrnjen, mora proti glasovati nekaj manj kot 338.500 volivcev - 25. aprila 2025 je bilo namreč v volilni imenik vpisanih 1.692.455 volilnih upravičencev, zakon na referendumu pa je zavrnjen, če proti glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali - pod dodatnim pogojem, da najmanj petina vseh volilnih upravičencev glasuje proti zakonu. Golob je sicer opozoril, da bodo rezultati znani pozneje, točno število volilnih upravičencev ministrstvo za notranje zadeve ugotavlja namreč šele osmi dan po izvedbi referenduma, poleg tega pa okrajne volilne komisije ugotavljajo še izid referenduma po pošti iz Slovenije in nato še iz tujine. Predsednik DVK je napovedal, da bodo prve podatke glede udeležbe in delne podatke izida referenduma objavili na spletni strani Državne volilne komisije okoli 19.30 ure. »Predvidevam, da bo okrog 21. ure, 21.30 rezultat že kar lepo lepo viden,« je napovedal Golob. Referendumska kampanja se konča v petek ob polnoči, v soboto pa nastopi volilni molk, ki bo trajal do 19. ure v nedeljo.

Z ustavnimi spremembami je bil leta 2013, namesto potrditvenega, uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma - od tedaj velja zavrnitveni kvorum. Zavrnitveni kvorum je odvisen od števila volilnih upravičencev, vpisanih v evidenco volilne pravice na dan glasovanja na referendumu. Doslej je bilo po tem sistemu izpeljanih osem referendumov - dovolj volivcev je na volišča prišlo in zakon zavrnilo le v dveh primerih (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter novela zakona o vodah). Dovolj visoka udeležba je bila tudi leta 2022, vendar pa so volivci vse tri zakone večinsko podprli (zakon o vladi, zakon o Radioteleviziji Slovenija in zakon o dolgotrajni oskrbi).

SDS predlaga razveljavitev obstoječega zakona 

Na spletni strani Državnega zbora je razvidno, da je skupina poslank in poslancev SDS (prvopodpisana Jelka Godec) v ponedeljek vložila predlog Zakona o prenehanju veljavnosti Zakona o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge. Gre torej za predlog zakona, s katerim bi se razveljavilo zakon iz leta 1974. Dotični zakon določa, da se sme osebam, ki imajo posebne zasluge ne področju znanosti, umetnosti, kulture, ali druge dejavnosti in izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine izjemoma priznati in odmeriti višja starostna pokojnina, kot bi jim pripadala po splošnih predpisih. O dodelitvi odloča vlada na predlog resornega ministra, pokojnina pa ne more biti višja od zneska najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Kakšen bo zakonski predlog stranke SDS zaenkrat še ni znano.

»Po več desetletjih netransparentnosti in zastajanja prošenj predlagateljev je bilo nujno, da se dodeljevanje dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ustrezno pravno uredi. Po novem bodo postopki priznavanja in odmere dodatka k pokojninam na Ministrstvu za kulturo transparentni, jasno so določena merila ter pravila ravnanja, s tem pa zagotovljeni zakonitost odločanja in enakopravna obravnava predlagateljev,« je ob potrditvi novega zakona na vladi povedala ministrica Asta Vrečko. Po novem zakonu bi lahko polovični dodatek k pokojninam prejeli tudi prejemniki nagrad Prešernovega sklada in državnega odlikovanja z vsaj še eno pomembnejšo nagrado. Dedovanje dodatka ne bi bilo več mogoče.

Po drugi strani pa so v stranki SDS ocenili, da merila, po katerih se bodo po novem podeljevali dodatki k pokojnini za izjemne umetniške dosežke, niso jasno določena, ter da gre za nepravičen in nedopusten privilegij. »Aktualni zakon iz leta 1974 privilegij dodatka k pokojnini dodeljuje res najboljšim, po današnjih kriterijih morda dvema na leto, Prešernovima nagrajencema. Proti temu zakonu ni imel nihče nič, niti minister za kulturo iz vrst SDS-a Vasko Simoniti, ki je podeljeval te pokojnine,« je ob najavi referenduma dejal poslanec Andrej Hoivik. Sprejetju zakona nasprotujejo tudi v strankah NSi, SLS, Zeleni Slovenije, Fokus, Glas upokojencev in Nova socialdemokracija. V Novi socialdemokraciji se jim zdi trenutno veljaven način nagrajevanja ustreznejši in ne vidijo potrebe po tem, da bi se krog upravičencev razširil. Bojijo se tudi politizacije izbora nagrajencev. Po drugi strani pa Pirati menijo (poleg koalicijskih strank sprejetje zakona podpirajo tudi Pirati in društvo Asociacija), da bo z novimi kriteriji večji del odgovornosti za podeljevanje dodatkov na komisijah, ki kulturnikom podeljujejo nagrade - torej da bi šlo za neke vrste decentralizacijo odločanja.

Voljo je treba izraziti izrecno, temu je referendum namenjen

V javnosti pa še vedno razburjajo pozivi Gibanja svobode in Levice k bojkotu referenduma - češ, da je referendum usmerjen proti kulturi, proti umetnosti. Tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je ocenila, da je ta referendum sramoten za državo, ki je nastala zaradi poguma, idej in dejanj umetnikov. Da gre pri tem referendumu za politično orodje za spodkopavanje podpore kulturi, umetnikom in ustvarjalcem, so ocenili tudi v stranki SD, vendar pa so hkrati poudarili, da prva naloga politike ni poziv k bojkotu. »Zanimivo, da koalicija, ki je pred tremi leti pozivala ljudi na volitve kot neko obliko demokracije, zdaj pravi, da bodo referendum bojkotirali,« je komentirala poslanka stranke NSi Iva Dimic. »To ni boj proti kulturi, temveč boj za pravičnost. Nagrade bi morale ostati čast, ne pa doživljenjski privilegij,« je izrazil svoje mnenje tudi slikar in Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič.

Mnogi menijo, da so pozivi k bojkotu referenduma neprimerni in škodljivi - med drugim tudi zato, ker krepijo pasivnost volilnega telesa. »Problem teh pozivov je, da zanikajo instrument neposredne demokracije in odvračajo ljudi od tega, da bi izrazili svojo voljo,« je pravnik dr. Rajko Pirnat ocenil za Planet in dodal, da se mu zdi poteza politično kratkovidna - če bi bili v koaliciji bolj aktivni, bi morda prišlo več njihovih volivcev in bi prevladali na referendumu. »Že s tega gledišča se mi zdi nespametno, s pravnega gledišča pa popolnoma nesprejemljivo,« je poudaril in pojasnil, da gre za ustavno urejen instrument neposredne demokracije in spodbujati ljudi, da se referenduma ne udeležijo, pomeni izpodbijati ustavno pravni pomen tega instrumenta. »Voljo je treba izraziti izrecno, temu je referendum namenjen,« je bil jasen.