Za poškodovane vrhunske smučarje skrbijo sestre sv. Križa
Se spomnite nesreče treh smukačev, ki so minuli teden na slovitem Streifu nesrečno padli, vsi na istem delu proge?
Aksela Lunda Svindala, Georga Streitbergerja in Hannesa Reichelta so po poškodbah kolena na tekmi v Kitzbühlu odpeljali na operacije in okrevanje na kliniko Hochrum pri Innsbrucku, kjer je po oktobrski poškodbi okrevala tudi Anna Fenninger.
Našo pozornost je pritegnil križ na steni bolnišnične sobe, v kateri se zdravijo poškodovani smučarji in odločili smo se poizvedeti več o sami bolnišnici ter organizaciji zdravstvenega sistema v Avstriji.
Klinika pri Innsbrucku, v kateri so se znašli poškodovani smučarji, dva celo v isti sobi, se imenuje Hochrum in jo vodijo sestre sv. Križa.
Frančiškanski red, ki to zasebno bolnišnico vodi z odprtostjo do vseh, a hkrati z zavezo, da vsem, s katerimi se srečujejo, prinašajo Božjo ljubezen. S celovito obravnavo in visokokakovostnimi storitvami do pacientov pristopajo osebno in vsakogar obravnavajo celostno.
Avstrijsko zdravstvo velja za enega najboljših zdravstvenih sistemov na svetu. Visoki standardi, transparentno upravljanje in izobraževanje zdravstvenega osebja zagotavljajo z zakonom in z rednimi kontrolami s strani Zveznega ministrstva za zdravje.
Pomembna značilnost avstrijskega sistema zdravstvenega varstva je enak dostop do zdravstvenih storitev, ne glede na starost, poreklo ali socialni status bolnika. Avstrijski državljani so v več kot 99% obvezno zavarovani, tuji bolniki so običajno samoplačniki.
Sistem zavarovanja pozna več glavnih obveznih zavarovanj, po katerih delodajalec zdravstveno zavarovanje krije svojim zaposlenim, višina tega zneska pa je odvisna od dela oz. poklica, ki ga delavec opravlja.
Avstrijci poznajo javne, univerzitetne in privatne bolnišnice, slednje se ločijo še na bolnišnice in sanatorije. Sanatoriji se od bolnišnic razlikujejo po tem, da nudijo tudi možnost, da bolnika zdravi ali operira nekdo, ki ni zaposlen v sanatoriju (kot nekakšen najem prostora in opreme). Tako zasebne bolnišnice kot sanatoriji pa so specializirani za posamezno medicinsko področje za katerega zagotavljajo najvišjo stopnjo kakovosti.
Javne bolnišnice so dostopne vsakomur z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, zasebne pa večinoma z dodatnim, nekatere imajo tudi koncesijo. Standard je v obeh primerih zelo visok, pacienti zasebnih klinik pa imajo dodatne ugodnosti, kot je prosta izbira zdravnika, takojšnja obravnava brez čakalne vrste itd. To nadstandardno oskrbo si je moč zagotoviti s plačilom dodatnega zavarovanja, ki znaša 397,35 EUR mesečno.
Velik del zasebnih pa tudi nekatere javne bolnišnice vodijo redovne skupnosti. Najbolj znane so elizabetinske klinike, ter klinike sester sv. križa in usmiljenih bratov in sester (Elizabetinen, Kreuzschwestern, barmherzigen Brüder, barmherzigen Schwester), obstajajo pa tudi evangeličanske in druge.
V Avstriji je sicer 275 klinik in raziskovalnih zdravstvenih zavodov, od tega 118 javnih in univerzitetnih, ostali so zasebni ali pol zasebni.
Aksela Lunda Svindala, Georga Streitbergerja in Hannesa Reichelta so po poškodbah kolena na tekmi v Kitzbühlu odpeljali na operacije in okrevanje na kliniko Hochrum pri Innsbrucku, kjer je po oktobrski poškodbi okrevala tudi Anna Fenninger.
Našo pozornost je pritegnil križ na steni bolnišnične sobe, v kateri se zdravijo poškodovani smučarji in odločili smo se poizvedeti več o sami bolnišnici ter organizaciji zdravstvenega sistema v Avstriji.
Križ na steni bolnišnične sobe
Klinika pri Innsbrucku, v kateri so se znašli poškodovani smučarji, dva celo v isti sobi, se imenuje Hochrum in jo vodijo sestre sv. Križa.
Frančiškanski red, ki to zasebno bolnišnico vodi z odprtostjo do vseh, a hkrati z zavezo, da vsem, s katerimi se srečujejo, prinašajo Božjo ljubezen. S celovito obravnavo in visokokakovostnimi storitvami do pacientov pristopajo osebno in vsakogar obravnavajo celostno.
Zdravstveni sistem v Avstriji
Avstrijsko zdravstvo velja za enega najboljših zdravstvenih sistemov na svetu. Visoki standardi, transparentno upravljanje in izobraževanje zdravstvenega osebja zagotavljajo z zakonom in z rednimi kontrolami s strani Zveznega ministrstva za zdravje.
Pomembna značilnost avstrijskega sistema zdravstvenega varstva je enak dostop do zdravstvenih storitev, ne glede na starost, poreklo ali socialni status bolnika. Avstrijski državljani so v več kot 99% obvezno zavarovani, tuji bolniki so običajno samoplačniki.
Sistem zavarovanja pozna več glavnih obveznih zavarovanj, po katerih delodajalec zdravstveno zavarovanje krije svojim zaposlenim, višina tega zneska pa je odvisna od dela oz. poklica, ki ga delavec opravlja.
Avstrijci poznajo javne, univerzitetne in privatne bolnišnice, slednje se ločijo še na bolnišnice in sanatorije. Sanatoriji se od bolnišnic razlikujejo po tem, da nudijo tudi možnost, da bolnika zdravi ali operira nekdo, ki ni zaposlen v sanatoriju (kot nekakšen najem prostora in opreme). Tako zasebne bolnišnice kot sanatoriji pa so specializirani za posamezno medicinsko področje za katerega zagotavljajo najvišjo stopnjo kakovosti.
Javne bolnišnice so dostopne vsakomur z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, zasebne pa večinoma z dodatnim, nekatere imajo tudi koncesijo. Standard je v obeh primerih zelo visok, pacienti zasebnih klinik pa imajo dodatne ugodnosti, kot je prosta izbira zdravnika, takojšnja obravnava brez čakalne vrste itd. To nadstandardno oskrbo si je moč zagotoviti s plačilom dodatnega zavarovanja, ki znaša 397,35 EUR mesečno.
Velik del zasebnih pa tudi nekatere javne bolnišnice vodijo redovne skupnosti. Najbolj znane so elizabetinske klinike, ter klinike sester sv. križa in usmiljenih bratov in sester (Elizabetinen, Kreuzschwestern, barmherzigen Brüder, barmherzigen Schwester), obstajajo pa tudi evangeličanske in druge.
V Avstriji je sicer 275 klinik in raziskovalnih zdravstvenih zavodov, od tega 118 javnih in univerzitetnih, ostali so zasebni ali pol zasebni.
Povezani članki
Zadnje objave
Prazne zibelke
25. 7. 2026 ob 6:00
Evropska komisija utišala 600.000 državljanov in blokirala pobudo Save Europe Act
24. 7. 2026 ob 19:41
Hamas načrtoval pokol v Evropi
24. 7. 2026 ob 18:55
Vlada znižuje cene: bencin cenejši za skoraj 10, dizel za več kot 11 centov na liter
24. 7. 2026 ob 18:41
Ustavno sodišče je čiščenje 'janšistov' zapakiralo v skrb za pluralnost
24. 7. 2026 ob 14:36
Bo Golob ostal sam? SD in Prerod v vladi v senci ne bosta sodelovala
24. 7. 2026 ob 12:59
Zdravstvo potrebuje urgentno zdravljenje
24. 7. 2026 ob 12:58
Ekskluzivno za naročnike
Prazne zibelke
25. 7. 2026 ob 6:00
Je na Sabotinu še vedno napis Tito?
24. 7. 2026 ob 6:00
Brez odločnega dviga rodnosti tvegamo demografski samomor
23. 7. 2026 ob 19:10
Prihajajoči dogodki
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.