Za poškodovane vrhunske smučarje skrbijo sestre sv. Križa
Se spomnite nesreče treh smukačev, ki so minuli teden na slovitem Streifu nesrečno padli, vsi na istem delu proge?
Aksela Lunda Svindala, Georga Streitbergerja in Hannesa Reichelta so po poškodbah kolena na tekmi v Kitzbühlu odpeljali na operacije in okrevanje na kliniko Hochrum pri Innsbrucku, kjer je po oktobrski poškodbi okrevala tudi Anna Fenninger.
Našo pozornost je pritegnil križ na steni bolnišnične sobe, v kateri se zdravijo poškodovani smučarji in odločili smo se poizvedeti več o sami bolnišnici ter organizaciji zdravstvenega sistema v Avstriji.
Klinika pri Innsbrucku, v kateri so se znašli poškodovani smučarji, dva celo v isti sobi, se imenuje Hochrum in jo vodijo sestre sv. Križa.
Frančiškanski red, ki to zasebno bolnišnico vodi z odprtostjo do vseh, a hkrati z zavezo, da vsem, s katerimi se srečujejo, prinašajo Božjo ljubezen. S celovito obravnavo in visokokakovostnimi storitvami do pacientov pristopajo osebno in vsakogar obravnavajo celostno.
Avstrijsko zdravstvo velja za enega najboljših zdravstvenih sistemov na svetu. Visoki standardi, transparentno upravljanje in izobraževanje zdravstvenega osebja zagotavljajo z zakonom in z rednimi kontrolami s strani Zveznega ministrstva za zdravje.
Pomembna značilnost avstrijskega sistema zdravstvenega varstva je enak dostop do zdravstvenih storitev, ne glede na starost, poreklo ali socialni status bolnika. Avstrijski državljani so v več kot 99% obvezno zavarovani, tuji bolniki so običajno samoplačniki.
Sistem zavarovanja pozna več glavnih obveznih zavarovanj, po katerih delodajalec zdravstveno zavarovanje krije svojim zaposlenim, višina tega zneska pa je odvisna od dela oz. poklica, ki ga delavec opravlja.
Avstrijci poznajo javne, univerzitetne in privatne bolnišnice, slednje se ločijo še na bolnišnice in sanatorije. Sanatoriji se od bolnišnic razlikujejo po tem, da nudijo tudi možnost, da bolnika zdravi ali operira nekdo, ki ni zaposlen v sanatoriju (kot nekakšen najem prostora in opreme). Tako zasebne bolnišnice kot sanatoriji pa so specializirani za posamezno medicinsko področje za katerega zagotavljajo najvišjo stopnjo kakovosti.
Javne bolnišnice so dostopne vsakomur z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, zasebne pa večinoma z dodatnim, nekatere imajo tudi koncesijo. Standard je v obeh primerih zelo visok, pacienti zasebnih klinik pa imajo dodatne ugodnosti, kot je prosta izbira zdravnika, takojšnja obravnava brez čakalne vrste itd. To nadstandardno oskrbo si je moč zagotoviti s plačilom dodatnega zavarovanja, ki znaša 397,35 EUR mesečno.
Velik del zasebnih pa tudi nekatere javne bolnišnice vodijo redovne skupnosti. Najbolj znane so elizabetinske klinike, ter klinike sester sv. križa in usmiljenih bratov in sester (Elizabetinen, Kreuzschwestern, barmherzigen Brüder, barmherzigen Schwester), obstajajo pa tudi evangeličanske in druge.
V Avstriji je sicer 275 klinik in raziskovalnih zdravstvenih zavodov, od tega 118 javnih in univerzitetnih, ostali so zasebni ali pol zasebni.
Aksela Lunda Svindala, Georga Streitbergerja in Hannesa Reichelta so po poškodbah kolena na tekmi v Kitzbühlu odpeljali na operacije in okrevanje na kliniko Hochrum pri Innsbrucku, kjer je po oktobrski poškodbi okrevala tudi Anna Fenninger.
Našo pozornost je pritegnil križ na steni bolnišnične sobe, v kateri se zdravijo poškodovani smučarji in odločili smo se poizvedeti več o sami bolnišnici ter organizaciji zdravstvenega sistema v Avstriji.
Križ na steni bolnišnične sobe
Klinika pri Innsbrucku, v kateri so se znašli poškodovani smučarji, dva celo v isti sobi, se imenuje Hochrum in jo vodijo sestre sv. Križa.
Frančiškanski red, ki to zasebno bolnišnico vodi z odprtostjo do vseh, a hkrati z zavezo, da vsem, s katerimi se srečujejo, prinašajo Božjo ljubezen. S celovito obravnavo in visokokakovostnimi storitvami do pacientov pristopajo osebno in vsakogar obravnavajo celostno.
Zdravstveni sistem v Avstriji
Avstrijsko zdravstvo velja za enega najboljših zdravstvenih sistemov na svetu. Visoki standardi, transparentno upravljanje in izobraževanje zdravstvenega osebja zagotavljajo z zakonom in z rednimi kontrolami s strani Zveznega ministrstva za zdravje.
Pomembna značilnost avstrijskega sistema zdravstvenega varstva je enak dostop do zdravstvenih storitev, ne glede na starost, poreklo ali socialni status bolnika. Avstrijski državljani so v več kot 99% obvezno zavarovani, tuji bolniki so običajno samoplačniki.
Sistem zavarovanja pozna več glavnih obveznih zavarovanj, po katerih delodajalec zdravstveno zavarovanje krije svojim zaposlenim, višina tega zneska pa je odvisna od dela oz. poklica, ki ga delavec opravlja.
Avstrijci poznajo javne, univerzitetne in privatne bolnišnice, slednje se ločijo še na bolnišnice in sanatorije. Sanatoriji se od bolnišnic razlikujejo po tem, da nudijo tudi možnost, da bolnika zdravi ali operira nekdo, ki ni zaposlen v sanatoriju (kot nekakšen najem prostora in opreme). Tako zasebne bolnišnice kot sanatoriji pa so specializirani za posamezno medicinsko področje za katerega zagotavljajo najvišjo stopnjo kakovosti.
Javne bolnišnice so dostopne vsakomur z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, zasebne pa večinoma z dodatnim, nekatere imajo tudi koncesijo. Standard je v obeh primerih zelo visok, pacienti zasebnih klinik pa imajo dodatne ugodnosti, kot je prosta izbira zdravnika, takojšnja obravnava brez čakalne vrste itd. To nadstandardno oskrbo si je moč zagotoviti s plačilom dodatnega zavarovanja, ki znaša 397,35 EUR mesečno.
Velik del zasebnih pa tudi nekatere javne bolnišnice vodijo redovne skupnosti. Najbolj znane so elizabetinske klinike, ter klinike sester sv. križa in usmiljenih bratov in sester (Elizabetinen, Kreuzschwestern, barmherzigen Brüder, barmherzigen Schwester), obstajajo pa tudi evangeličanske in druge.
V Avstriji je sicer 275 klinik in raziskovalnih zdravstvenih zavodov, od tega 118 javnih in univerzitetnih, ostali so zasebni ali pol zasebni.
Povezani članki
Zadnje objave
Macron proti Marine Le Pen – francoske volitve 2027
17. 4. 2026 ob 19:00
Kako drago bomo letos potovali Slovenci?
17. 4. 2026 ob 11:00
Interventni zakon kot signal spremembe: dovolj za začetek, premalo za preboj
17. 4. 2026 ob 8:26
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.