"Zakon je prazna lupina, spodbuden je zgolj naslov," Nova Slovenija glede zakona o pomoči gospodarstvu. Kritični tudi delodajalci

Predlog zakona o pomoči gospodarstvu, ki ga je sprejela vlada na torkovi dopisni seji, je bil deležen precej kritik s strani gospodarstva. Po mnenju delodajalskih organizacij zakon ne rešuje ključne težave, in sicer visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023. Učinek sprejetega zakona bo izjemno skromen, pravijo.

Na sveženj gospodarskih ukrepov so se na današnji novinarski konferenci odzvali tudi v Novi Sloveniji. Po njihovem je ta nezadosten in prepozen. Vlado krivijo, da ni uspela zagotoviti stabilnih in konkurenčnih cen energentov, kot je to uspelo denimo Hrvatom.

"Zakon je prazna lupina, spodbuden je zgolj naslov"

Poslanec NSi Jožef Horvat je uvodoma dejal, da vse kaže, da gospodarstvo ni prioriteta slovenske vlade. Kot je spomnil, je bilo letos proračunskih prihodkov za 1 milijardo in 70 milijonov več, kot je bilo načrtovano novembra lani. Povsem jasno je, kdo je za to odgovoren, pravi Horvat: "V prvi vrsti slovenski delovni ljudje, gospodarstvo in visoka zaposlenost."

Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki ga bo odbor za gospodarstvo obravnaval 13. decembra, je po oceni NSi veliko razočaranje. "Zakon je prazna lupina, spodbuden je zgolj naslov; resnih vsebinskih, strateških in celovitih ukrepov, ki bi prinesli stabilno preskrbo z električno energijo in plinom, pa ni," je kritičen.

Opozoril je, da se ne gre zanašati na evropske institucije, ampak so ključni ukrepi slovenske vlade – na te pa čaka gospodarstvo že pol leta.

Hrvatom je uspelo, nam pa ne

Vlado zato opozarjajo, da je časa zmanjkalo, življenje navadnih ljudi, državljanov in poslovanje gospodarstva pa bo zaradi prepočasnega odziva vsak dan težje. "Medeni meseci te vlade se končujejo," pravi Horvat.

Vlado krivijo, ker ni uspela zagotoviti stabilnih in konkurenčnih cen električne energije in plina, kar bi moral biti ključen cilj. "Slovenska podjetja so pred zlomom. Številni napovedujejo zmanjšanje proizvodnje in odpuščanje delavcev."

Zakaj so Hrvaška, Španija, Portugalska in Nemčija uspele zagotoviti zmerne cene, mi pa ne, se sprašuje Horvat. Opozoril je tudi na mnenje gospodarskih organizacij, ki izražajo veliko nezadovoljstvo nad paketom pomoči, ter na besede Igorja Akrapoviča, ki je dejal, da gospodarstvo ne potrebuje subvencij, ampak samo normalne cene energentov.

Horvat: Dolgoletno povprečje je bilo 120 evrov za megavatno uro, zdaj bo tudi s subvencijami cena nad 300 evrov

Subvencije so zaradi birokratskih in administrativnih zahtev po besedah Horvata izjemno težko dostopne. "Prvi znesek povračil bodo podjetja dobila šele konec marca 2023. Bojim se, da takrat nekaterih podjetij ne bo več." Trenutne cene za gospodarstvo so v povprečju med 470 in 500 za megavatno uro – mnoga podjetja imajo ponudbe celo za 600 evrov –, gospodarstvo pa lahko preživi samo, če so cene največ 200 do 250 evrov za megavatno uro, opozarja. "Dolgoletno povprečje je bilo 120 evrov za megavatno uro. Tudi s subvencijami bo cena nad 300 evrov."

Sprejeta novela podjetjem nalaga, da bodo morala podjetja polovico sredstev, ki jih bodo prejela s subvencijami, v nadaljnjih 30 mesecih investirati v zeleni prehod. Po mnenju Horvata gre pri tem za norost. Prav tako se mu zdi nesmiseln ukrep glede skrajševanja delovnega časa.

V NSi predlagajo regulacijo cene malim in srednjim podjetjem na višini 200 evrov za megavatno uro. Kot drugo pa, da država distributerjem elektrike in plina krije razliko med regulirano ceno in ceno, po kateri so dobavitelji energijo kupili, in sicer vsaj deloma, s priznavanjem operativnih stroškov v višini 10 odstotkov.

Po njihovi oceni se lahko zgodi, da dobavitelji enostavno ne bodo oddali ponudb, podobno kot se je to zgodilo na Madžarskem. Do tega je že prišlo na področju javnih zavodov, in sicer v zdravstvu. "86 slovenskih bolnišnic ne dobi ponudbe za električno energijo. Bojimo se, da energentov preprosto ne bo," zaključuje Horvat.