Zametek pakta o nenapadanju na desnem polu?
Pred kratkim izdani obsežni zbornik 'Soglasje za zgodovinski trenutek' po vzoru znamenite 57. številke Nove revije, ki je bila vrednotna osnova demokratizacije in osamosvojitve, je morda lahko osnova za sklepanje pakta o nenapadanju in proti izključevanju na desnem polu pred volitvami prihodnje leto. Brez tega bo imel levi pol odprto avtocesto do ponovitve izredno škodljivega mandata.
Od leta 2008 dalje so bile desnosredinske stranke v Sloveniji na oblasti zgolj tri leta. To je bil čas druge Janševe vlade (2012–2013) in njegove tretje vlade v letih od 2020 do 2022. Pa še tu je šlo v precejšnji meri za splet okoliščin, saj na primer na volitvah leta 2011 relativna zmagovalka ni bila SDS, pač pa, spomnimo, Pozitivna Slovenija ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Slednjemu nato vseeno ni uspelo sestaviti vlade. Če bi jo, bi bila Slovenija po stanju duha zdaj še veliko bolj podobna Vučićevi Srbiji ali Dodikovi Republiki Srbski. Čeprav se jima v času vladavine Roberta Goloba, ki je v hierarhiji nomenklature pod Jankovićem, žal naša država približuje. Tudi tretja Janševa vlada se ni zgodila zaradi izida na volitvah (SDS je bila leta 2018 res močna relativna zmagovalka, toda desna sredina kot politični blok je bila poražena), pač pa, ker je Marjan Šarec sredi vladnega mandata vrgel puško v koruzo. Kako bi jo Slovenija odnesla, če bi jo skozi globalno krizo s pandemijo kovida vodil Šarec skupaj s še štirimi strankami, si raje ne zamišljam.
Zdaj se bliža konec mandata Golobove vlade, s katero smo, upam, dosegli dno. Težko si je namreč predstavljati, da gre še nižje od lažnivega političnega estradništva Roberta Goloba in njegove Tine Gaber ter agresivnega histeriziranja primitivne predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič. Toda vseeno trenutne javnomnenjske raziskave ne izključujejo možnosti, da bi sedanji premier res dosegel še en mandat. Resda ne s tako veliko večino poslancev Gibanja Svoboda, a vendar s pomočjo drugih strank na levi. Velja se ustaviti za premislek. Kako je mogoče, da ob vladanju, ki smo mu priča, sploh še obstaja takšna možnost? Stvari se ne da odpraviti zgolj z zamahom, češ da imamo pač opraviti s propagandno medijsko mašinerijo, ki velikemu delu volivcev uspešno pere možgane. Obstajajo mediji, ki stvari osvetljujejo tudi z drugih zornih kotov in vrednotnih osnov, kot je na primer Domovina. Najmočnejši mediji »s pomladne strani« pa so tisti, ki so pod okriljem stranke SDS. Slednji žal ne pripomorejo k širitvi nabora potencialnih volivcev desnosredinskih strank, pač pa le k utrjevanju volilne baze SDS. Kar je konec koncev glede na njihov izvor tudi povsem upravičeno, toda preozko.
Vendar – kako si na drugi strani razlagati politiko Nove Slovenije in Demokratov Anžeta Logarja, ki je bil, preden je šel lani »na svoje«, neformalno drugi človek SDS? Pri NSi vnaprej vztrajno zavračajo vstop v vlado, ki bi jo vodil Janša, čeprav so na primer v njegovi zadnji vladi s številom ministrstev daleč presegli delež podpore stranki, dosežen na volitvah. Javnomnenjske raziskave kažejo, da lahko s takšnim pristopom računajo kvečjemu na ponovitev skromnega rezultata na zadnjih volitvah ali še slabše. Logar pa pravi, da bi šel z Janšo v vlado le, če bo zraven še kakšna od strank z levega pola. Torej gre prav tako za vnaprejšnje pogojevanje, ne sicer povsem izključujoče. A težko si je predstavljati, da bi šla katera od sedanjih vladnih strank z Janšo, če bo ta relativni zmagovalec, torej je tudi opisana Logarjeva možnost manj verjetna.
V luči opisanih razmer lahko štejemo nedavno (tudi v tisku) izdani obsežni zbornik 'Soglasje za zgodovinski trenutek' po vzoru znamenite 57. številke Nove revije o slovenskem nacionalnem programu iz leta 1987 kot spodbuden. Več kot 70 avtorjev je podrobno analiziralo stanje v Sloveniji 34 let po osamosvojitvi, o čemer pišemo v tej številki. Ponudili so rešitve za nov razvojni model oziroma smer zanj. Da gre morebiti za zametek novega političnega povezovanja na desnem polu, bi bilo pretirano reči, lahko pa je vsaj zametek pakta o nenapadanju in proti izključevanju. Za začetek bi bil že to velik korak naprej. Upamo, da bodo ključni akterji sprejeli to odgovornost. Brez tega bo imel levi pol odprto avtocesto do ponovitve izredno škodljivega mandata.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Referenduma o obrambnih izdatkih ne bo

Nov žalostni rekord – demografski prosti pad vse hitrejši

Po potrditvi samomorilskega zakona že pobuda za referendum

Ko Golob demantira Goloba

Največji paradoks Svobode
Ekskluzivno za naročnike

Največji paradoks Svobode

Poti do svetlečega nasmeha
Prihajajoči dogodki
Lana Kuščer in Dongni Xie
Grajske počitnice na gradu Bogenšperk
Poletno počitniško varstvo za otroke - III. termin
Video objave
Izbor urednika

Stegovanje rok po Možinovih Pričevalcih

Kruta Slovenija ali kruta njena predsednica?

6 komentarjev
Mefisto
Ste brali ali slišali, da se Anton Tomažič, poleg Ljudmile Novak, Mateja Tonina in Janeza Pogprelca eden od silno brihtnih ideologov Nove slovenije, krščanskih demokratov, ki potapljajo to stranko, zgraža nad SDS, ki bo regijsko organizirala Maše za Domovino ob bližajočem se državnem prazniku, češ, da gre za nedopustno mešanje politike in vere.
Pri tem pa pozablja, da si je Nova Slovenija prilepila prilastek- krščanski demokrati, kar je izrazito mešanje vere in politike, pa še nedopustno zavajanje volivcev, saj je Nova Slovenija vse drugo kot krščansko demokratska stranka.
Tega ne spremeni niti dejstvo, da vidna poslanka te stranke nosi zlat križec na zlati verižici.
Madison
Pakt o nenapadanju na desnem polu? Prosim, vprašajte Tonina, ki je na taboru N.Si že napadel predsednika konkurenčne stranke (sicer implicitno, ne ad hominem!), češ da je na desnici "vztrajanje na enih in istih obrazih lahko kontraproduktivno, ker nas pošilja v opozicijo" - ali namerava v istem duhu tudi nadaljevati? Sploh pa, naj se čimprej sam izjasni, ali bo ostal predsednik stranke in hkrati poslanec v evropskem parlamentu? Na dveh stolih je težko sedeti, pa še za ženo in tri otroke, ki ga čakajo v Tuhinju, medtem ko je na delu v tujini, mu zmanjkuje časa. Ambiciozen je brez dvoma dovolj, bruseljski evri mu tudi ne smrdijo, toda - ali je tudi dovolj sposoben za opravljanje vseh treh pomembnih funkcij hkrati? Nič ne kaže, da bi N.Si pod njegovim vodstvom prosperirala.
Andrej Muren
Vsekakor je vladavina golobje koalicije slovensko politično dno po letu 1990. A nikjer ni zagarantirano, da ne moremo dobiti še slabše (leve) vlade. Upamo lahko le, da se bo do volitev spametovalo dovoljšnje število ljudi, da se ne bo ponovila katastrofa iz leta 2022.
Anton Vidmar
Lepo bi bilo,če bi se povezale stranke desnega bloka,ki drugače nimajo nobene možnosti sodelovati v vladi. Čeprav je težka s Tuhinjci in Moravčani,a ne.
Mefisto
Povezavi strank desnice slabo kaže, ker tuhinjsko moravška naveza potrebuje alibi za koalicijo z levimi strankami.
Anton Vidmar
Thinc naj ostane v Bruslju,pa bo NSi morda prišla v parlament. Z njim zagotovo ne.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.