Zaradi krize v Venezueli ženske Kolumbijcem prodajajo svoje lase
Ženske iz Venezuele prodajajo svoje lase v obmejnem kolumbijskem mestu, da bi si lahko privoščile najnujnejše - hrano, plenice, zdravila, ...
Trend, ki se je razširil v zadnjih nekaj tednih, je le še dodaten znak o krizi sicer z nafto bogate države, kjer se pomanjkanje širi vzporedno s hiperininflacijo, piše Fortune.
Na venezuelsko-kolumbijski meji stojijo številni prekupčevalci in razglašajo: "Kupim lase!" Po njihovih ocenah se na mejo odpravlja okoli dvesto žensk dnevno.
Celina Gonzales, 45-letna cestna prodajalka, je v vrsti žensk stala celo uro, da bi prodala svoje rjave lase za okoli dvajset dolarjev - v Venezueli to predstavlja znesek minimalne plače. "Imam artritis in potrebujem zdravila. Sicer ne bo dovolj, ampak bom vsaj lahko kupila protibolečinske tablete," je pojasnila svoje dejanje, ki ga družini še ni izdala.
Pramene potem prekupčevalci v mestu Cali na kolumbijskem jugozahodu prodajajo kot lasne podaljške.
Medtem ko se ekonomija opoteka v tretjem letu recesije, vedno več Venezuelčanov v dolgih vrstah za subvencionirano prehrano ostaja praznih rok. Nesubvencionirana hrana je veliko predraga - vreča riža lahko stane desetino mesečnega dohodka. Veliko se jih mora preživljati z ostanki. V zadnjih mesecih jih je več sto prečkalo mejo s Kolumbijo za nakup živil. V obmejnih mestih pa cveti prodaja las.
"Lase lahko razredčim, porežem pramen sem in tja ali pa odrežem vse lase," pravi 31-letna Jenifer Nino, kupovalka las. "Večina žensk pride z otroki in potem, ko jim odrežem lase, gredo v trgovino po hrano," dodaja.
"Tu sem, ker nimam nič za pod zob," je dejala Marina, ki ji je o možnostih "posla z lasmi" povedal njen brat. A njeni lasje so se žal izkazali za prekratke in pretanke za prodajo.
Trend, ki se je razširil v zadnjih nekaj tednih, je le še dodaten znak o krizi sicer z nafto bogate države, kjer se pomanjkanje širi vzporedno s hiperininflacijo, piše Fortune.
Na venezuelsko-kolumbijski meji stojijo številni prekupčevalci in razglašajo: "Kupim lase!" Po njihovih ocenah se na mejo odpravlja okoli dvesto žensk dnevno.
Celina Gonzales, 45-letna cestna prodajalka, je v vrsti žensk stala celo uro, da bi prodala svoje rjave lase za okoli dvajset dolarjev - v Venezueli to predstavlja znesek minimalne plače. "Imam artritis in potrebujem zdravila. Sicer ne bo dovolj, ampak bom vsaj lahko kupila protibolečinske tablete," je pojasnila svoje dejanje, ki ga družini še ni izdala.
Pramene potem prekupčevalci v mestu Cali na kolumbijskem jugozahodu prodajajo kot lasne podaljške.
Vrst veliko, hrane in denarja malo
Medtem ko se ekonomija opoteka v tretjem letu recesije, vedno več Venezuelčanov v dolgih vrstah za subvencionirano prehrano ostaja praznih rok. Nesubvencionirana hrana je veliko predraga - vreča riža lahko stane desetino mesečnega dohodka. Veliko se jih mora preživljati z ostanki. V zadnjih mesecih jih je več sto prečkalo mejo s Kolumbijo za nakup živil. V obmejnih mestih pa cveti prodaja las.
"Lase lahko razredčim, porežem pramen sem in tja ali pa odrežem vse lase," pravi 31-letna Jenifer Nino, kupovalka las. "Večina žensk pride z otroki in potem, ko jim odrežem lase, gredo v trgovino po hrano," dodaja.
"Tu sem, ker nimam nič za pod zob," je dejala Marina, ki ji je o možnostih "posla z lasmi" povedal njen brat. A njeni lasje so se žal izkazali za prekratke in pretanke za prodajo.
Zaradi hiperinflacije kar 200-krat višji bankovci
Centralna banka Venezuele je v začetku decembra razglasila, da bo v obtok izdala šest novih vrst bankovcev od 500 do 20.000 bolivarji. Slednji bankovec je kar 200-krat večji od bankovca, ki je bil do zdaj najvišje vrednosti, 100 bolivar, piše CNN.
Zaradi hiperfinlacija je s 100 bolivarji težko kaj kupiti - po vrednosti ustrezajo 15 centom dolarja oziroma zgolj dvema centoma pri neuradni menjavi. Denarnice za kupe ničvrednih bankovcev ne zadostujejo, zato ga prebivalci Venezuele okrog prenašajo kar v vrečah.
Par hlač denimo zdaj stane 40.000 bolivarjev. Ljudje so zato množično uporabljali kreditne kartice, čemur je sledil kolaps sistema.
Po pričakovanjih Mednarodnega denarnega sklada bo inflacija v Venezueli letos narasla za 500 % in za dodatnih 1.660 % v letu 2017. Zgolj v novembru je bolivar izgubil polovico vrednosti.
Centralna banka Venezuele je v začetku decembra razglasila, da bo v obtok izdala šest novih vrst bankovcev od 500 do 20.000 bolivarji. Slednji bankovec je kar 200-krat večji od bankovca, ki je bil do zdaj najvišje vrednosti, 100 bolivar, piše CNN.
Zaradi hiperfinlacija je s 100 bolivarji težko kaj kupiti - po vrednosti ustrezajo 15 centom dolarja oziroma zgolj dvema centoma pri neuradni menjavi. Denarnice za kupe ničvrednih bankovcev ne zadostujejo, zato ga prebivalci Venezuele okrog prenašajo kar v vrečah.
Par hlač denimo zdaj stane 40.000 bolivarjev. Ljudje so zato množično uporabljali kreditne kartice, čemur je sledil kolaps sistema.
Po pričakovanjih Mednarodnega denarnega sklada bo inflacija v Venezueli letos narasla za 500 % in za dodatnih 1.660 % v letu 2017. Zgolj v novembru je bolivar izgubil polovico vrednosti.
Zadnje objave
Umrl je antropolog dr. Jože Ramovš
24. 7. 2026 ob 11:37
Sveti Krištof – nosilec Kristusa
24. 7. 2026 ob 9:00
Je na Sabotinu še vedno napis Tito?
24. 7. 2026 ob 6:00
Brez odločnega dviga rodnosti tvegamo demografski samomor
23. 7. 2026 ob 19:10
CSD se je v reševanje stiske občank vključil takoj, ko je prejel informacijo
23. 7. 2026 ob 19:06
Ekskluzivno za naročnike
Je na Sabotinu še vedno napis Tito?
24. 7. 2026 ob 6:00
Brez odločnega dviga rodnosti tvegamo demografski samomor
23. 7. 2026 ob 19:10
SKOK v bazen?
23. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.