Žiga Turk v intervjuju za Delo: Slovenija spominja na Orbánovo Madžarsko v šolstvu in tudi medijih

V intervjuju za Delo je Žiga Turk spregovoril o prihodnosti EU, pogledu na slovensko politiko ter o fašističnih izjavah italijanske politike v Bazovici.

»EU je najboljše, kar se je Evropejcem, tudi Slovencem, zgodilo v zadnjih sto letih. EU je dragocena, a hkrati tudi krhka reč, ki jo je treba negovati. Povsem nesprejemljivo je, da se jo skuša rušiti, pa naj bo z razdiranjem Unije ali tiščanjem narodov bolj skupaj. EU funkcionira razmeroma dobro, jo je pa treba dograditi in okrepiti na tistih področjih, na katerih ni bila najbolj učinkovita,« je prepričan Žiga Turk.

Glede opozoril o nevarnostih populizma je dejal, da smo v preteklosti ves čas poslušali, kako ljudi EU ne zanima, da ne pridejo na volitve. Zdaj bodo volili ljudje, ki jih evropske volitve zanimajo, ampak ker bodo glasovali za »napačne«, je vse narobe.

O špekulacijah glede njegove kandidature na listi NSi pravi, da njegovo ime ni na posodo. »Od leta 2013 se ne ukvarjam z aktivno politiko, sem pa ves čas navzoč v najrazličnejših evropskih in atlantskih forumih, kjer se razmišlja o politikah. Tudi v okviru Evropske ljudske stranke, ki ji pripada Nova Slovenija. Veseli me, da so opazili, da bi lahko v teh razmeroma zapletenih časih kaj prispeval za bolj evropsko Slovenijo ter za varno, mirno in v razvoj usmerjeno Evropo. Marca bo jasno, kaj je s to kandidaturo,« je povedal.

Posebej je vesel, da mu je uspelo kljub temu, da je bil član SDS in minister za izobraževanje, da se z nikomer ni skregal in da nikjer niso ostale nobene zamere. Tudi s SDS ni zamer ali hude krvi.

Izjava Antonia Tajanija o italijanski Istri in Dalmaciji je zanj povsem nesprejemljiva, in to ne samo na retorični ravni.

Prepričan je tudi, da v Sloveniji nimamo prave levice. »Odkar ima SD konkurenco v skrajni Levici, se zdi, da se ne strinja s konsenzom socialnega tržnega gospodarstva, ki mu grše pravimo tudi kapitalizem. Tekmujejo z Levico, kdo bi bolj odločno vračal vzorce socialističnega sistema.«

Zelo kritičen je tudi do tega, kako madžarski premier Orban omejuje zasebno pobudo in kako je iz Budimpešte pregnal srednjeevropsko univerzo. »To je skregano z razumevanjem akademske svobode. In nesprejemljivo je, da na Madžarskem nimajo opozicijskega dnevnega časopisa. Tudi po Orbánovi zaslugi. Ampak spet moramo dati čevelj na drugo nogo. Tudi pri nas poskušajo omejevati zasebno konkurenco v šolstvu, vsake toliko kdo žuga zasebnim fakultetam, in tudi pri nas nimamo opozicijskega dnevnega časopisa,« je opozoril.

Visoka podporo Šarčevi vladi vidi kot čudovito priložnost, da ta nekaj naredi. »Ima mandat, da potegne tudi poteze, ki niso tako enostavne, kot je odsloviti poslanca zaradi ukradenega sendviča. Ima mandat, da reši zadeve v zdravstvu. Da izboljša gospodarsko okolje, da bodo podjetja lažje poslovala ter povečevala produktivnost, ki vodi v višje plače zaposlenih,« pove Turk v svojem intervjuju za Delo.