Bolje, da je Boscarol prodal, saj bi ga Kordiš, če pridejo na oblast, z bajonetom steral v morje

Foot: Facebook Občine Avjdovščina, Twitter


V tem tednu je odjeknila vest, da se je prodalo ajdovsko podjetje Pipistrel. Zanimivo je, da je to že drugo tako podjetje na ajdovskem. Leta 2020 se je namreč, za vrtoglavih 360 mio eur, prodalo visokotehnološko podjetje BIA Separations, ob čemer je fascinantno, da je bilo 240 mio izplačanih v gotovini (ostalo z delnicami podjetja).

Podjetje Pipistrel se je prodalo za 218 mio eur in to ne komurkoli. Kupilo ga je podjetje Textron, pod katerega spadajo svetovno znane znamke Cessna, Beechcraft in Bell. Od sedaj torej tudi znamka Pipistrel, tehnologija podjetja pa bo uporabljena pri razvoju (futuristično zvenečih) letečih taksijev. Gre za slovensko znanje in novo, čisto slovensko podjetniško zgodbo o uspehu, ki kaže predvsem to, kaj bi lahko Slovenija bila, če bi znali iskreno povezati znanje, podjetnost in razvoj.

Tudi sicer je prav gospodarstvo naredilo največji preskok in zdi se, da živi v svojem vzporednem mehurčku, ki je morda ravno zaradi pri nas podjetnosti pravzaprav nenaklonjenega »hibridnega« družbenega sistema postalo še bolj inovativno in trdoživo. Ni namreč lahko poslovati v okolju, kjer bi se leta 2022 šli nacionalizacijo, zganjali podjetnike/kapitaliste v morje, »pumpali« nevladni sektor, hkrati pa širili socialo in državno lastništvo v celotnih gospodarskih panogah (hotelirstvo).
V pozitivni zgodbi se, klasično slovensko, najde nekdo, ki vse skupaj zbanalizira na zgodbo izkoriščevalskega in pokvarjenega oligarha ter revnega in zatiranega delavca.

Kordiš ozmerjal Boscarola


In nekateri odzivi na res velik posel kažejo, kaj vse Slovenija ni. Razočarali niso niti v Levici oz. njen najbolj skrajni parlamentarni član. Zanj gre zgolj, poenostavljeno, za zgodbo o pokvarjenem oligarhu, ki je z izkoriščanjem državnih subvencij in olajšav prigrabil bogastvo na račun osiromašenja delavcev in upokojencev. Višek cinizma pa je označitev 25 mio vredne donacije občini, v kateri je podjetnik podjetje ustvaril in razvil (ter vsa leta plačeval davke), za: piar slikanje širokogrudne, skoraj dobrodelne javne podobe koristnika olajšav in subvencij.



Skratka, v pozitivni zgodbi se, klasično slovensko, najde nekdo, ki vse skupaj zbanalizira na zgodbo izkoriščevalskega in pokvarjenega oligarha ter revnega in zatiranega delavca. In to kljub mednarodnim kazalnikom, ki slovenijo umeščajo v sam vrh dohodkovne enakosti. Popolnoma deplasirano torej in ni čudno, če zadnje ankete (Parsifal) levici nakazujejo celo izpad iz parlamenta.

In koliko smo se naposlušali o Gorenju, Mercatorju, Ljubljanski banki in podobnih postsocialističnih mastodontih. Koliko milijard smo vanje zmetali, koliko črnila prelili o njihovih visoko usposobljenih direktorjih, ki so v črne luknje slovenskega gospodarskega »čudeža« nepovratno zmetali milijarde.

In zakaj takrat niso taisti problematizirali subvencij, olajšav in izkoriščanja večnih direktorjev? Gorenje recimo je imelo ob vsej državni podpori in neštetih menedžerskih zvezdah cca 1 mio eur letnega dobička?! Za Mercator, z vso njegovo infrastrukturo, so ob prodaji uspeli iztržiti borih 170 mio eur, za NLB, ki je požrla milijardne vsote vsled konstantnih dokapitalizacij, pa smo davkoplačevalci prejeli cca 700 mio eur.

Pa primerjajte te številke s tistimi v BIA Separations in Pipistrelu. In predvsem primerjajte velikost, pomembnost in razvpitost obeh s prej naštetimi. Seveda je jasno, da gre za tehnološki podjetji. A torej točno taki, ki si jih, vsaj tako trdimo, Slovenci želimo. Visoke tehnologije in znanja namreč, s tem pa tudi visoke dodane vrednosti.

A zakaj se potem veliko govori o Sava hotelih, GEN-I, Telekomu itd. ne pa o BIA Separations? O Pipistrelu pa predvsem takrat, ko so ga na javni televiziji označili za »desničarja«, ker je pač trdil, da višanje davkov ni dober gospodarski model? In potem ga poslanci z delovnimi izkušnjami v Študentskem svetu Filozofske fakultete,  programskem odboru Delavsko-punkerske univerze ali Komunikacijah družbenega gibanja na Veleposlaništvu bolivarske republike Venezuele, označujejo za izkoriščevalskega oligarha.

Najglasnejši so tisti, ki ustvarijo najmanj


Ker eno je govoriti in drugo delati. Za uspešne zgodbe je potrebno namreč obilo vrhunskega znanja, trme, debele kože in vztrajnosti, ne pa filozofiranja po javnih ustanovah plačanih iz prej omenjenega realnega sektorja. Na ajdovskem jim znanja in trme očitno ne manjka, saj je država s svojimi prijemi podjetje BIA Separations celo hotela spraviti v stečaj, za Pipistrel pa tudi vemo, kako so ga MSM črnili, zmerjali in ga na koncu označili še za izdajalca, ker je obupal in postavil tovarno v sosednji Italiji.

No, sedaj je s sanjsko prodajo, predvsem pa svojo donacijo v višini 25 mio eur, marsikomu zaprl usta (razen osebkom tipa Kordiš) oz. bodo težje razpredali o tem, da je egoist, izdajalec ali pa nesposoben »cuzator« javnega denarja. In ni naključje, da to prihaja predvsem od tam, kjer bore malo ustvarijo, so pa pripravljeni veliko in bogato potrošiti.

In to je prekletstvo, ki Sloveniji ne dovoli, da bi izkoristila svoj celotni razvojni kapital. Na eni strani imamo podjetja in podjetnike, ki so na svojih področjih v svetovnem vrhu, njihov »know how« pa je zanimiv tudi za največje igralce, ki so pripravljeni odšteti zanje svetovno primerljive zneske. Na drugi strani pa vztraja okolje z neprilagojeno javno upravo in državna podjetja z direktorji »pavšalisti«, ki niso vezani na dejanske rezultate svojega dela in ki še vedno živijo v časih planskega gospodarjenja. Skupaj z državnim zdravstvom in sodstvom glorifikatorji socializma in »kolesarji« pod totalitarnimi simboli predstavljajo neko drugo, v času (in duhu) zamrznjeno Slovenijo.

In dokler bodo MSM promovirali vpitje na trgih, sovražni govor, nedialog kot vrednoto in nestrpnost do vsega kar ni povezano z rdečo zvezdo, Slovenija ne bo in ne more biti med 15 najbolj razvitimi državami sveta. In dokler predvsem s strani države financirani »javni« mediji, ne bodo prisiljeni v dialog, pluralno izmenjavo mnenj in promoviranje iskanja skupnih točk v vseh naših različnostih, tudi bogastva in blaginje (še) ne bo.

A prve lastovke so tu. In ljudje, ki v to verjamejo, tudi. Ali bodo dejansko dobili možnost, da Slovenijo ukrojijo po merilih znanja, uspešnosti in srednjeevropskih vrednot, pa je odvisno od nas samih. In tega, ali resnično želimo dihati s polnimi pljuči, zato da se Slovenija in mi z njo končno pomakne(mo) v območje, kjer bo pomembno in vzpodbujano predvsem to, da znaš, zmoreš in hočeš, in ne zgolj to, da si naš in ponosni naslednik komunistov.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike