»Bolje država s spornimi simboli, kot nesporni simboli brez države!«

Uredništvo
Foto: Aleksander Hribovšek na razstavi v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, 2016
Na današnji dan pred tridesetimi leti so poslanci tedanje skupščine odločali o sprejetju danes veljavnih državnih simbolov. To so himna, grb in zastava. Medtem, ko hmina v nobenem oziru ni sporna, pa sta bila grb in zastava mnogokrat predmet polemik: je zastava sploh naša, ali je grb sploh grb, in ali naj ta simbola zamenjamo? Njun nastanek spremlja tudi mnogo zanimivih zgodb, zastava, namenjena dvigu na Trgu republike na osamosvojitveni večer naj bi bila celo ukradena.

Nastanek zastave: je naša ali ne?


Kako je zastava Republike Slovenije sploh nastala? Po odgovor smo se obrnili na Aleksandra Hribovška, heraldika in poznavalca veksilologoje (vede o zastavah). Pojasnil nam je takole: "Projekt izbora državne zastave je ob osamosvojitvi leta 1991 složno upošteval in vključil zgodovinsko utemeljeno slovensko narodno belo-modro-rdečo zastavo. Nanjo so dodali grb Slovenije in jo 25. junija 1991 sprejeli z odlokom o razglasitvi amandmaja C k slovenski ustavi. Tako sta zastava Slovenije in slovenska narodna zastava dobili svojo pravno osnovo: »Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z dodanim grbom Slovenije.« Zastava Slovenije je bila prvič izobešena na proslavi ob razglasitvi samostojnosti 26. junija 1991 na Trgu republike v Ljubljani. V dneh, ki so sledili, je poleg oznake nove samostojne države postala tudi simbol zgodovinskega soglasnega dejanja slovenskega naroda, ki je svojo pravico do samoodločbe obranil v osamosvojitveni vojni.



Dejstvo pa je, da zastava, ki je dejansko bila izobešena na Trgu republike 26. junija 1991, ni sledila zapisu v ustavnem amandmaju C k ustavi Republike Slovenije, ki pravi, da je razmerje zastave 1:2. Zastava na trgu je bila precej daljša."



Zastava je torej utemeljena na slovenski narodni zastavi, za katero so mnogi trdili, da je bila v duhu panslavizma 19. stoletja prevzeta od Rusov. A na strani grboslovje.si lahko preberemo, da je slovenska narodna zastava nastala v skladu s tedanjimi zastavotvornimi navadami na podlagi grba dežele Kranjske; barve so vzete iz grba, in sicer bela predstavlja barvo ščita, modra barvo orla in rdeča barvo orlovih okončin.

Kaj je narobe s slovenskim grbom?



"Prvi, ki je upodobil goro s tremi vrhovi v funkciji znaka naroda, je bil arhitekt Jože Plečnik, ki je leta 1934 na Bledu postavil Marijino znamenje, katerega plašč ima na zadnji strani grb Kraljevine Jugoslavije v obliki dvoglavega orla s tremi ščiti njenih ustanovnih narodov," pove Hribovšek.





"Na osrednjem, ki je predstavljal Slovence, je izklesal Triglav in nad njim šestkrako zvezdo, kar označujemo kot zgodovinsko prelomnico. To je naredil ne glede na dejstvo, da je bil takratni uradni slovenski grb v obliki treh zvezd grofov Celjskih z dodanim polmesecem. Na javnem natečaju za oblikovanje državnega grba je spomladi leta 1991 med pripravami na osamosvojitev zmagal predlog kiparja Marka Pogačnika, ki je v grbu upodobil goro Triglav pod tremi zvezdami grofov Celjskih ter dvema valovnicama, ki na dnu ščita predstavljata vodovje." Zaokrožena motivika se po Hribovškovih besedah nanaša na Prešernov Krst pri Savici.




Strokovnjak pove tudi, da se slovenski grb ne bi smel imenovati grb, pač pa emblem, saj ne ustreza heraldičnim standardom. Kaj je iz heraldičnega vidika narobe z državnim grbom iz leta 1991, da ga strokovno ne uvrščamo v kategorijo grbov?


Hribovšek pojasni:



  • "Grb" nima heraldičnega strokovnega opisa ali t. i. grbopisa,

  • prav tako ne vsebuje heraldično priznane oblike ščita,

  • rdeče polje ščitove obrobe ni pravilno umeščeno, kajti polje ščitove obrobe bi moralo potekati po vseh treh stranicah ščita,

  • gora s tremi vrhovi se heraldično naslika popolnoma drugače,

  • "dve valoviti modri črti" naj bi predstavljali morje in reke, vendar lahko valovnici predstavljata le reke. Morje se v heraldiki izriše s kipečimi valovi.


"Neustreznost z lahkoto odpravimo z drugačnim izrisom enake vsebine, kar pomeni, da se grb ne spremeni, le njegov izris je drugačen," meni.

Pripetljaji v zvezi z državnimi simboli


Kot je v včerajšnjih Odmevih pojasnila voditeljica in poznavalka osamosvojitve Rosvita Pesek, je sprememba državnih simbolov terjala tudi spremembo ustave, za kar je bilo potrebnih 160 glasov poslancev od skupno 240. Nove simbole jih je podprlo le 157, a je poslanec Ivo Bizjak prisebno zaigral tehnične težave, tako da je bilo glasovanje neveljavno in odloženo za pet dni, po katerih so bili simboli s 176 glasovi končno sprejeti.

Do zadnjega hipa se niti ni vedelo, s kakšnimi simboli bo razglašena samostojnost, z novimi ali s starimi, scenarist slovesnosti Drago Pečko pa za RTVSLO pove, da se je ob pripravah verjetnost sprejetja novih simbolov vse bolj odmikala. Kot lahko beremo na straneh Muzeja novejše zgodovine, je delovna skupina za pripravo slovesnosti dobila podatke o grbu šele dan pred osamosvojitvijo, kasneje pa so ugotovili, da je grb na veliki zastavi prišit napačno, saj je grb namesto v belo segal v rdeče polje.

Pravilno zastavo je nato izdelal izdelovalec jader Miha Kutin, v Ljubljano pa jo je pripeljal smučar Boris Strel. Po pričevanjih Janeza J. Švajncerja, ki je bil odgovoren za vojaški del proslave, pa je bila tedaj velika zastava ukradena, Pečko pa naj bi nato z olajšanjem ugotovil, da so iz Nemčije na srečo pripeljali še eno, rezervno, ki je bila nato na slovesnosti razvita.

Ali je do tega res prišlo? Vsaka stran ima svoje mnenje, dejstva pa so mnogokrat predstavljena skozi politični kontekst. Hribovšek zato meni, da bi bilo zanimivo soočiti akterje, ki bi ta dejstva osvetlili.

Slovenska zastava naj ostane



V preteklosti so se večkrat pojavljale pobude, naj se zastava Slovenije spremeni, češ, da je preveč podobna drugim in lahko zamenljiva. Zastavoslovec Hribovšek na to temo pove: "Zastava Slovenije spada, zaradi podobnih zastav iste kategorije, žal med manj izrazite in prepoznavne. Osebno postavljam na prvo mesto temeljno spoštovanje naših državnih simbolov, ne glede na to, ali so dobri ali slabi. Ko to enkrat ponotranjimo in jih redno in ustrezno uporabljamo, lahko nadaljujemo s pogovorom o njihovi primernosti in morebitni zamenjavi. Če najdemo ustrezno rešitev, ki bi prepričala stroko in večino Slovencev, da je tista prava, smo seveda za zamenjavo. Do takrat pa z veseljem uporabljamo obstoječo."



Za konec omenimo misel dr. Franceta Bučarja: "Bolje država s spornimi simboli, kot nesporni simboli brez države!"
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Zakaj je na olimpijskih igrah plapolala jugoslovanska zastava?
  • 10. 02. 2026
Se v državnem zboru res že skriva izoblikovana koalicija?
  • 21. 04. 2026
Jubilejni shod za zaščito čiste pitne vode: »Končati se mora Jankovićeva era«
  • 20. 04. 2026