Božičnica mora biti neobdavčena in prostovoljna

Razmere v gospodarstvu so resne, kar je tudi razlog, da gospodarstvo in GZS ne morejo pristati na obvezno božičnico. »Slovensko gospodarstvo je v resnem upadanju. Vlada bo s predlogi, kot je obvezna božičnica, v danih zaostrenih gospodarskih in proračunskih razmerah ta padec le še pospešila,« je bila jasna generalna direktorica GZS.

Generalna direktorica Vesna Nahtigal je poudarila, da se v gospodarstvu in na Gospodarski zbornici močno zavedajo pomena vseh zaposlenih, ki so pomembna konkurenčna prednost. »Problem plač v Sloveniji ni v višini bruto prejemka, temveč v neto izplačilih,« je poudarila in spomnila, da se je GZS pogosto oglašala prav zaradi previsoke obremenitve. Pred časom so tudi že predstavili podatke, ki kažejo na to, da bi – če bi obveljal zakon o dohodnini, ki ga je aktualna vlada januarja 2023 ukinila – vsak dobil bistveno več, kot je danes predlagana božičnica.

Podpirajo izplačilo čim višje prostovoljne, neobdavčene božičnice, kjer to omogoča poslovanje podjetij

»Zato pozdravljamo vse predlagane ukrepe, ki gredo v smeri razbremenitve stroškov dela in omogočajo višje neto prejemke zaposlenih. Vsi se strinjamo, da je treba zaposlene nagraditi. Prav zato uspešna slovenska podjetja že danes izplačujejo bonuse, božičnice in tudi druge oblike nagrad za poslovno uspešnost,« je dejala in pri tem izpostavila poslovno uspešnost iz dobrega poslovanja.

Opozorila je, da so tudi podjetja, ki si zaradi razmer na trgu tega ne morejo privoščiti. »In če je božičnica nagrada za uspešno poslovanje podjetij, je kakršna koli obvezna in za vse enaka višina božičnice nova obremenitev za podjetja,« je ocenila in opozorila, da lahko dodatna obveznost podjetja, ki imajo probleme s poslovanjem, vodijo v stečaj ali pa do odpuščanja. »V tem letu smo že izgubili 5.800 delovnih mest v zasebnem sektorju, treba je biti previden,« je poudarila.

Ob tem GZS predlaga razbremenitev božičnice oz. nagrad za poslovno uspešnost do 2-kratnika povprečne plače posameznika, ki bi bila prosta tako dohodnine kot socialnih prispevkov, kar bi še bistveno bolj pomagalo zaposlenim pri blaženju draginje.

Premier Robert Golob govori o rekordnih dobičkih v gospodarstvu, številke kažejo nasprotno

V prvi polovici leta je bila gospodarska rast komaj 0,1-odstotna in tako med najslabšimi v EU. Institucije Sloveniji za letos močno znižujejo napoved rasti BDP – UMAR le na 0,8 odstotka, kar je bistveno manj od dolgoletnega povprečja pri 2,9 odstotka. Industrijska proizvodnja se je v predelovalnih dejavnostih v prvi polovici leta skrčila za skoraj 2 odstotka, investicije v osnovna sredstva so padle za 3 odstotke, izvoz se je znižal za 0,8 odstotka, gradbeništvo beleži kar dvomestne padce.

V prvi polovici leta je bila gospodarska rast komaj 0,1-odstotna in tako med najslabšimi v EU. 

Realni dobički so bili lani v slovenskem gospodarstvu v letu 2024 celo za 8 odstotkov nižji kot v letu 2021. Če pogledamo deflator, ki odraža rast cen v gospodarstvu, so bili dobički gospodarskih družb v letu 2024 za 2,5 odstotka nižji kot v letu 2023.

Nahtigalova je tako ponovila, da gospodarstvo podpira prostovoljno božičnico, ob tem pa so dobrodošli tudi vsi ukrepi, ki gredo v smeri razbremenitve stroškov dela in omogočajo višja neto izplačila zaposlenih. »Vsekakor se želimo pogovarjati o možnostih razbremenitve božičnice in nagrad za uspešnost, da bomo na ta način zaposlenim pomagali pri blaženju zaostrenih razmer,« je poudarila.

»Verjamem, da bomo uspešni pri branjenju interesov gospodarstva.«

Glavni izvršni direktor Mitja Gorenšček je na začetku opomnil, da je socialni dialog plaha ptica – v zadnjem obdobju je bil že dvakrat prekinjen, nato so ga sicer ponovno zagnali in eno leto tudi vzorno delovali in dosegli tudi kar nekaj večjih dosežkov – ponosni so npr. na pokojninsko reformo in tudi na nekatere druge zakone. Izpostavil je željo, da bi tak socialni dialog potekal še naprej, saj so k temu tudi zavezani. Vendar pa po Gorenškovih besedah ne morejo pristati na ultimativno napovedovanje določenih rešitev, kot so ga bili deležni na seji DZ, ko je Golob vnaprej napovedoval, pod kakšnimi pogoji bo zagotovljena božičnica. Zato so ga pozvali, naj pove, ali sploh obstaja kaj manevrskega prostora v okviru socialnega dialoga.

Predsednik vlade je tako v pisnem odgovoru zagotovil, da gre za izhodišča, ki so podlaga za obravnavo na ESS. Na današnji seji kolegija ESS je zato bila sprejeta odločitev, da bo tema božičnice obravnavana na redni seji ESS, ki bo 10. oktobra – pred tem morajo namreč še dobiti in obravnavati tri obsežne proračunske dokumente. Ko se bo vlada odločila, po kateri poti namerava uveljavljati božičnico, bo pogajalska skupina pričela s pogajanji. »Verjamem, da bomo uspešni pri branjenju interesov gospodarstva,« je poudaril Gorenšček.