Brane Gregorčič: "Če želimo zmanjšati vpliv na podnebje, moramo koristiti čim manj energije." (2. del)

V prvem delu intervjuja z vremenoslovcem Branetom Gregorčičem, ki smo ga na Domovini objavili včeraj, smo se pogovarjali o vremenskem dogajanju letošnjega poletja, odstopanjih glede na dolgoletno povprečje, neurjih, temperaturnih rekordih, ter izzivih, ki jih prinaša segrevanje ozračja. Razkrije tudi, kakšen avgust pričakujemo letošnje poletje. V drugem delu intervjuja pa smo se osredotočili na samo delo meteorološke službe, vremenskih modelih in njihovi natančnosti, letalski obrambi pred točo, podnebnemu alarmizmu, zelenemu prehodu ter napovedovanju vremena na televiziji. Kako se je zaradi podnebnih sprememb spremenilo napovedovanje vremena? Je danes težje, ali to kompenzirajo računalniški modeli? Računalniški modeli v zadnjih desetletjih omogočajo resno napovedovanje vremena. Ti modeli delujejo tudi v spremenjenih klimatskih pogojih in višjih temperaturah. Fizikalni zakoni zaradi tega ne nehajo veljati. Pomembno je, da vnesemo prave začetne in robne pogoje in je izračun vremenskega dogajanja kolikor toliko korekten. Seveda pa gre še vedno samo za izračune in nemogoče je pričakovati, da bomo vsako poletno nevihto lahko v naprej napovedali v smislu točne lokacije, intenzivnosti in trajanja. Od tega smo še zelo oddaljeni. Za večje vremenske procese pa so sedanji izračuni zanesljivi nekje od enega do dveh tednov. Koliko so zanesljivi boste videli v začetku avgusta, če res ne bo vročine, kot zdaj kaže. Kako v praksi izgleda delo meteorologa? (drugi del intervjuja z Branetom Gregorčičem je namenjen naročnikom Domovine. Naročnino lahko sklenete spodaj in s tem podprete neodvisno novinarstvo. Vsem obiskovalcem Domovine je odprt prvi del intervjuja: Vremenoslovec Brane Gregorčič: Nič ne pomaga, če se je prej 1000 let dalo živeti na nekem obalnem območju, čez 50 let pa tega območja ne bo več (1. del)