Brez te zmage ne bi imeli plebiscita – pred 34 leti so potekale prve svobodne volitve

Foto: Tone Stojko
POSLUŠAJ ČLANEK

Na današnji dan pred 34 leti so v Sloveniji potekale prve povojne večstrankarske in demokratične volitve. Istočasno so potekale tudi volitve predsednika predsedstva in volitve štirih članov predsedstva Slovenije.

Na volitvah je zmagal opozicijski Demos, vodenje vlade pa je v skladu z dogovorom prevzel predsednik stranke, ki je znotraj Demosa dosegla največ glasov, Lojze Peterle.

»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost.« S temi besedami je zmagovalec volitev, predsednik slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle vabil na volitve. 

Udeležba je bila visoka (83,5 %), pričakovanja pa tudi. Koalicija DEMOS (na fotografiji Toneta Stojka iz januarja 1990) jih je v največji meri tudi uresničila.

Peterleta in kasnejšega ministra za informiranje Jelka Kacina smo povprašali glede takratnega dogajanja in zgodovinskega pomena teh volitev.

Pred 34 leti hkrati potekale tako parlamentarne kot predsedniške volitve

8. aprila pred 34 leti so v Sloveniji potekale prve povojne večstrankarske in demokratične volitve. Opozicijske skupine so se aktivneje začele povezovati že 2 leti prej, a ker je bilo strankarsko združevanje takrat prepovedano, so se oblikovale v zveze. V tistem času je bilo sprejetih tudi nekaj pomembnih dopolnil k republiški ustavi. Poudarjena sta bila tako slovenska pravica do samoodločbe kot določilo, da v družbenopolitičnem življenju enakopravno sodelujejo vse organizacije delovnih ljudi in občanov, ki delujejo v skladu z ustavo.

Nove politične organizacije, predhodnice strank, so se zavzele za uvedbo parlamentarne demokracije, in ne t. i. poljske ureditve, kjer bi prišlo do vnaprejšnje razdelitve mest v parlamentu. Opozicija si je želela manj zapletenega volilnega sistema, na koncu pa so bile volitve izvedene po kombiniranem sistemu. Parlament je bil takrat še tridomen, za volitve v družbenopolitični zbor se je uporabil proporcionalni sistem, za ostala dva zbora pa večinski. Potrebna zakonska podlaga je bila sprejeta decembra leta 1989. Takrat so se Slovenska demokratična zveza, Slovenski krščanski demokrati in Socialdemokratska zveza Slovenije povezale v Demos, kasneje pa se je pridružila še Slovenska kmečka zveza, Zeleni Slovenije, Slovenska obrtniška stranka in upokojenci, združeni v stranki Sivi panterji.

Na drugi strani se je Zveza komunistov Slovenije preimenovala v ZKS – Stranko demokratične prenove, Zveza socialistične mladine Slovenije pa je svojo kratico interpretirala kot Za Svobodo Mislečega Sveta (po volitvah pa postali Liberalni demokrati Slovenije).

Volitve so bile razpisane 8. januarja 1990, in sicer za 8. april. Isti dan so potekale še volitve štirih članov predsedstva Slovenije in volitve predsednika predsedstva Slovenije. Volilna udeležba je bila 83,5-odstotna. Koalicija Demos je na koncu zmagala, s 54 odstotki glasov, a ni imela večine v zboru združenega dela, medtem ko jo je imela v družbenopolitičnem zboru in zboru občin. Največ glasov znotraj Demosa so dobili Slovenski krščanski demokrati.

V predsedstvo Republike Slovenije so volivci izvolili Cirila Zlobca (Socialistična zveza Slovenije), Matjaža Kmecla (ZKS – SDP), Dušana Pluta (Zeleni Slovenije) in Ivana Omana (Slovenska kmečka zveza). Za predsednika predsedstva je bil potreben še drugi krog, v katerem je zmagal Milan Kučan. V skladu s predhodnim dogovorom sta vodenje vlade prevzela zmagovalna struja znotraj Demosa, torej SKD, in njen predsednik Lojze Peterle.

Brez zmage na volitvah ne bi imeli plebiscita, še naprej pa bi »grgrali« v razpadajoči Jugoslaviji

Pogovarjali smo se s prvim predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom. Kot je povedal, te volitve niso bile samo prve po drugi svetovni vojni, ampak so bile še v mnogočem zgodovinske. Ne samo zato, ker so bile prve demokratične volitve, ampak ker so imeli Slovenci prvič v zgodovini priliko, da se odločijo za samostojno in demokratično državo, ki jo je ponujal Demos, ali pa nadaljevanje v obliki razpadajoče Jugoslavije, za katero se je zavzemala stara politična linija. To Peterle poudarja tudi zato, ker brez te zmage ne bi imeli plebiscita, še naprej pa bi »grgrali« v razpadajoči Jugoslaviji.

Za Peterleta je zanimivo to, da so znotraj Demosa zmagali krščanski demokrati, SLS pa je dobila skoraj toliko glasov, tako da so v Demosu imeli minimalno absolutno večino, ki pa je niso uveljavljali.

To dejstvo je pomembno zato, ker so s tem krščanski demokrati po vnaprejšnjem dogovoru prevzeli glavno odgovornost v obliki vodenja vlade, ki je morala pripraviti operativne naloge osamosvajanja. Bili so tudi prva slovenska stranka, ki se je vključila v demokrščansko internacionalo, kar je prav prišlo na poti do samostojnosti in mednarodnega priznanja, dodaja Peterle.

Nekaj besed je za naš medij povedal tudi nekdanji minister za informiranje v Demosovi vladi Jelko Kacin. Prve volitve so bile po njegovih besedah velika sprememba. Naenkrat se je lahko izbiralo kandidate, pred tem smo jih samo potrjevali. Pred tem ljudje niso imeli nobenega vpliva, nihče niti ni mogel sam kandidirati, vedno so obstajali posvečeni, ki so delali liste.

Takrat smo prvič dobili večstranskarsko tridomno skupščino, kjer je bilo razmerje sil zelo različno, dodaja Kacin. Demos pa ni imel večine v vseh treh takratnih zborih. To je bila velika šola medsebojnega sodelovanja, ker je skupščina (takratna izvršilna veja oblasti) v tedaj obstoječem sistemu imela vse mehanizme, s katerimi je lahko blokirala kakršnokoli odločitev. Vendarle pa se je našel modus operandi, da se je dalo medsebojno usklajevati, kar je bila res največja zmaga demokracije. Pokazalo se je, da so zmagovalci in poraženci volitev uspeli najti skupni jezik, je še dodal Kacin.

Kot je še za naš medij povedal Kacin, je takrat kandidiral na listi ZSMS na Gorenjskem, a ni bil izvoljen. Takoj ko je vlada imenovala državne sekretarje, se je izkazalo, da so bili v Demosovi vladi ljudje tudi z drugega političnega pola, kar je bila pomembna pridobitev, ki je omogočala širše razmišljanje v tistem trenutku, je za konec še povedal Kacin.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike