Brez te zmage ne bi imeli plebiscita – pred 34 leti so potekale prve svobodne volitve

Na današnji dan pred 34 leti so v Sloveniji potekale prve povojne večstrankarske in demokratične volitve. Istočasno so potekale tudi volitve predsednika predsedstva in volitve štirih članov predsedstva Slovenije.
Na volitvah je zmagal opozicijski Demos, vodenje vlade pa je v skladu z dogovorom prevzel predsednik stranke, ki je znotraj Demosa dosegla največ glasov, Lojze Peterle.
»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost.« S temi besedami je zmagovalec volitev, predsednik slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle vabil na volitve.
Udeležba je bila visoka (83,5 %), pričakovanja pa tudi. Koalicija DEMOS (na fotografiji Toneta Stojka iz januarja 1990) jih je v največji meri tudi uresničila.
Peterleta in kasnejšega ministra za informiranje Jelka Kacina smo povprašali glede takratnega dogajanja in zgodovinskega pomena teh volitev.
Pred 34 leti hkrati potekale tako parlamentarne kot predsedniške volitve
8. aprila pred 34 leti so v Sloveniji potekale prve povojne večstrankarske in demokratične volitve. Opozicijske skupine so se aktivneje začele povezovati že 2 leti prej, a ker je bilo strankarsko združevanje takrat prepovedano, so se oblikovale v zveze. V tistem času je bilo sprejetih tudi nekaj pomembnih dopolnil k republiški ustavi. Poudarjena sta bila tako slovenska pravica do samoodločbe kot določilo, da v družbenopolitičnem življenju enakopravno sodelujejo vse organizacije delovnih ljudi in občanov, ki delujejo v skladu z ustavo.
Nove politične organizacije, predhodnice strank, so se zavzele za uvedbo parlamentarne demokracije, in ne t. i. poljske ureditve, kjer bi prišlo do vnaprejšnje razdelitve mest v parlamentu. Opozicija si je želela manj zapletenega volilnega sistema, na koncu pa so bile volitve izvedene po kombiniranem sistemu. Parlament je bil takrat še tridomen, za volitve v družbenopolitični zbor se je uporabil proporcionalni sistem, za ostala dva zbora pa večinski. Potrebna zakonska podlaga je bila sprejeta decembra leta 1989. Takrat so se Slovenska demokratična zveza, Slovenski krščanski demokrati in Socialdemokratska zveza Slovenije povezale v Demos, kasneje pa se je pridružila še Slovenska kmečka zveza, Zeleni Slovenije, Slovenska obrtniška stranka in upokojenci, združeni v stranki Sivi panterji.
Na drugi strani se je Zveza komunistov Slovenije preimenovala v ZKS – Stranko demokratične prenove, Zveza socialistične mladine Slovenije pa je svojo kratico interpretirala kot Za Svobodo Mislečega Sveta (po volitvah pa postali Liberalni demokrati Slovenije).
Volitve so bile razpisane 8. januarja 1990, in sicer za 8. april. Isti dan so potekale še volitve štirih članov predsedstva Slovenije in volitve predsednika predsedstva Slovenije. Volilna udeležba je bila 83,5-odstotna. Koalicija Demos je na koncu zmagala, s 54 odstotki glasov, a ni imela večine v zboru združenega dela, medtem ko jo je imela v družbenopolitičnem zboru in zboru občin. Največ glasov znotraj Demosa so dobili Slovenski krščanski demokrati.
V predsedstvo Republike Slovenije so volivci izvolili Cirila Zlobca (Socialistična zveza Slovenije), Matjaža Kmecla (ZKS – SDP), Dušana Pluta (Zeleni Slovenije) in Ivana Omana (Slovenska kmečka zveza). Za predsednika predsedstva je bil potreben še drugi krog, v katerem je zmagal Milan Kučan. V skladu s predhodnim dogovorom sta vodenje vlade prevzela zmagovalna struja znotraj Demosa, torej SKD, in njen predsednik Lojze Peterle.
Brez zmage na volitvah ne bi imeli plebiscita, še naprej pa bi »grgrali« v razpadajoči Jugoslaviji
Pogovarjali smo se s prvim predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom. Kot je povedal, te volitve niso bile samo prve po drugi svetovni vojni, ampak so bile še v mnogočem zgodovinske. Ne samo zato, ker so bile prve demokratične volitve, ampak ker so imeli Slovenci prvič v zgodovini priliko, da se odločijo za samostojno in demokratično državo, ki jo je ponujal Demos, ali pa nadaljevanje v obliki razpadajoče Jugoslavije, za katero se je zavzemala stara politična linija. To Peterle poudarja tudi zato, ker brez te zmage ne bi imeli plebiscita, še naprej pa bi »grgrali« v razpadajoči Jugoslaviji.
Za Peterleta je zanimivo to, da so znotraj Demosa zmagali krščanski demokrati, SLS pa je dobila skoraj toliko glasov, tako da so v Demosu imeli minimalno absolutno večino, ki pa je niso uveljavljali.
To dejstvo je pomembno zato, ker so s tem krščanski demokrati po vnaprejšnjem dogovoru prevzeli glavno odgovornost v obliki vodenja vlade, ki je morala pripraviti operativne naloge osamosvajanja. Bili so tudi prva slovenska stranka, ki se je vključila v demokrščansko internacionalo, kar je prav prišlo na poti do samostojnosti in mednarodnega priznanja, dodaja Peterle.
Nekaj besed je za naš medij povedal tudi nekdanji minister za informiranje v Demosovi vladi Jelko Kacin. Prve volitve so bile po njegovih besedah velika sprememba. Naenkrat se je lahko izbiralo kandidate, pred tem smo jih samo potrjevali. Pred tem ljudje niso imeli nobenega vpliva, nihče niti ni mogel sam kandidirati, vedno so obstajali posvečeni, ki so delali liste.
Takrat smo prvič dobili večstranskarsko tridomno skupščino, kjer je bilo razmerje sil zelo različno, dodaja Kacin. Demos pa ni imel večine v vseh treh takratnih zborih. To je bila velika šola medsebojnega sodelovanja, ker je skupščina (takratna izvršilna veja oblasti) v tedaj obstoječem sistemu imela vse mehanizme, s katerimi je lahko blokirala kakršnokoli odločitev. Vendarle pa se je našel modus operandi, da se je dalo medsebojno usklajevati, kar je bila res največja zmaga demokracije. Pokazalo se je, da so zmagovalci in poraženci volitev uspeli najti skupni jezik, je še dodal Kacin.
Kot je še za naš medij povedal Kacin, je takrat kandidiral na listi ZSMS na Gorenjskem, a ni bil izvoljen. Takoj ko je vlada imenovala državne sekretarje, se je izkazalo, da so bili v Demosovi vladi ljudje tudi z drugega političnega pola, kar je bila pomembna pridobitev, ki je omogočala širše razmišljanje v tistem trenutku, je za konec še povedal Kacin.
Izbrano za naročnike
Povezani članki
Zadnje objave

V poslovni coni Tezno v Mariboru večji požar

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?

Limonin kolač

Prešernov dan – praznik slovenske kulture
Ekskluzivno za naročnike

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?

Limonin kolač
Prihajajoči dogodki
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
Mednarodni festival Čili in čokolada
Izbor urednika

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine

25 komentarjev
Rado
Zemljarič, poleg tega, da je bil udbaš, je bil tudi izjemen gospodarstvenik.
Bodimo mu hvaležni, ker je iztrgal federaciji denar za Cankarjev dom in za Klinični center.
Rado
"Dogajanje v letu 1990 je bil največji dosežek Slovencev po naselitvi naših slovanskih prednikov v tej deželi."
Tistega leta sem tudi sam mislil enako. Ko po 34 letih ugotavljam, da je Slovenija postala vazalna država velekapitala, pa ne mislim več tako. Z današnje perspektive je bilo leto 1990 uvod v katastrofo. Demos iz današnjega gledišča pa pogrebci.
lp
APMMB2
Ravno takšni kot si ti Rado, so odgovorni, da smo hlapci, da smo zapravili svoj kapital in da si dovolimo, da nam vlada mafija. Ravno takšni sanjajo o raju, ki je bil v Jugoslaviji in kjer se je cedilo mleko in med.
MEFISTO
Rado, saj kaj bolj pametnega od tebe tudi niasmo pričakovali. Sploh se ne zavedaš, da si del tistih, ki so Slovenijo zapeljali na kriva pota, četudi si samo nick svojega krstitelja, ki je plačan, da širi med ljudmi propagando v korist sleparske in plenilske levice.
Rado
Nisem se ukvarjal s politiko, tako da krivde ne nosim. Le ugotavljam dejstva. Zdaj smo nič, nekoč smo vodili pol sveta (neuvrščeni). Pa še, zdaj Fajonka leta okoli po navodil NATA, nekoč pa si je Tito upal prižgati cigaro v ovalni pisarni Bele hiše. To je razlika!!! Zato je Tito moj idol.
APMMB2
Nemi ti o Titu. Tito je bil tiran, ki je živel na veliki nogi. S spretnim manevriranjem je izvlekel iz kapitalističnih držav podporo in kredite, da kje lahko uganjal svoje razkošje, državo pa zadolžil tako, da je bankrotirala. S pomočjo Sovjetske zveze, kjer je bil pohlevni vazal, je vzpodbujalrevolucije po svetu in ustoličil na drsetine najhujših diktatorejev, celoljudožercev in povzročil na milijone žrtev.Pod pretvezo neuvrščenih so ti diktatoreji morili svoje podložnike in uničili Afriko, Azijo in Južno Ameriko. Ko smo Slovenci zapustili to žalostno kovnico bratsva in enotnosti, ki se je spremenila v klavnico, je bila Jugoslavi atam njekje na 80 mestu na svetu, tako kot je danes njena ponosna naslednica Srbija. Danes pa je Slovenija mnogo više, lahko pa bi bila pred Švico,če ji ne bi vladali pokvarjenci, kakršen je Kučan in njegova kamarila, ki nam voli politično vodstvo, takšnekot si ti pa farba z nesmrtnim Titom in spomini nadiktaturo proetariata. Zakaj žes mo hodili po kavo , riž in kavbojke v Trst? Zakaj smo čakali na priljubljene fičkote po dve do tri leta?Zalja so nas pretresali na meji balkanski pandurji?
MEFISTO
Rado, sem že slišal, da je bil Tito brez lepih manir in olike. Sicer pa, kaj sploh lahko pričakuješ od komunista?
Rado
Vesna Vuk: "Zato je bilo jasno vsem — razen Bučarju in kompaniji —, da bo Slovenija po osamosvojitvi samostojna le kakšno sekundo ali dve." Preberite si zadnjo kolumno od Vene Vuk na Fokuspokusu. He, He.
APMMB2
Tako smo se poslovili od raja na zemlji, od Titove Jugoslavije.
Kraševka
Če pogledamo center Ljubljane, mislim, da je Titova Jugoslavija tam še prisotna.
MEFISTO
Kraševka, ne le, da je še prisotna, celo z mnogokratnikom se je še pomnožila.
Andrej Muren
Dogajanje v letu 1990 je bil največji dosežek Slovencev po naselitvi naših slovanskih prednikov v tej deželi.
Res je, da brez zmage DEMOS-a ne bi bilo plebiscita ne samostojnosti Slovenije. Verjetno bi nekoliko kasneje Jugoslavija kljub vsemu razpadla, a nas Slovence bi premetavalo podobno kot po letu 1918. ki so ga tedanji naši politiki dočakali povsem nepripravljeni.
Treba je poudariti, da so vsi postopki, ki so pripeljali do plebiscita in kasnejša zmaga v osamosvojitveni vojni, izključna zasluga DEMOS-a. Levi (SDP in LDS-ZSMS) so vse priprave na samostojnost ovirali, kolikor so le mogli. Ko so ugotovili, da drvečega vlaka ne bodo mogli ustaviti, so s Kučanom na čelu skočili nanj in že naslednje leto (1992) spet prevzeli oblast. A samostojnosti Slovenije niso mogli odpraviti, ker je v vmesnem času Jugoslavija razpadla, med nami in Srbijo pa je bila samostojna Hrvaška.
Kasneje so levi naredili vse, kar so mogli, da bi kompromitirali osamosvojitelje, vendar povsem le niso uspeli. Ključna napaka DEMOS-a je bila, da po odhodu JLA ni izvedel lustracije komunistov. To se je zgodilo zato, ker je bilo med DEMOS-ovimi veljaki preveč bivših komunistov, ki preprosto niso mogli obračunati s svojimi nekdanjimi strankarskimi kolegi. Ta napaka nas tepe še danes.
Ne glede na to, pa smo dobili poleg samostojnosti tudi neko obliko demokracije in tržnega gospodarskega sistema. Temelji za bodoči razvoj so bili postavljeni, sedaj je na njih treba zidati naprej in k temu pritegniti vse, ki so voljni sodelovati pri napredku naše skupne države. Žal te nekateri na levici še vedno nimajo za svojo.
BARBARA RAKUN
"Ključna napaka DEMOS-a je bila, da po odhodu JLA ni izvedel lustracije komunistov. To se je zgodilo zato, ker je bilo med DEMOS-ovimi veljaki preveč bivših komunistov, ki preprosto niso mogli obračunati s svojimi nekdanjimi strankarskimi kolegi. Ta napaka nas tepe še danes." To je v bistvu najbolj pomemben stavek, ki si ga napisal g. Andrej. Se popolnoma strinjam. To v naši ljubi SLoveniji videvamo vsak dan.
Peter Klepec
Re: ni izvedel lustracije komunistov. Res je, zaradi tega se danes zlocinu ni mogoce reci zlocin in bivsi rezim se vedno velja za samo prednika danasnje drzave. Zato danasnja drzava sloni na temeljih bivse zlocinske drzave. Tega recimo za bivso DDR niso naredili. Tam so zlocinu rekli zlocin in zlocince pozaprli.
Kraševka
Dobra predstavitev. Vsi smo bili presrečni da je zmagal DEMOS. Krščanski demokrati so vodili OSAMOSVOJITVENO VLADO. Zato vse čestitke gospodu Peterletu, ker je znal "modro vijugati" med desnimi in Levimi, sicer nam osvojitev ne bi uspela! Toda tudi nekateri vodilni iz današnje Desnice, so začeli RUŠITI vlado, ki jo je vodil gospod Peterle (ga pogrešam na naslovni sliki tega prispevka) in tej iz današnje stranke SDS, so pomagali ZRUŠITI DEMOS. Zrušitev tedanje koalicije, je botrovala VZPONU LEVIČATJEV, ki so le preoblečeni Komunisti in pretežni čas Samostojne Slovenili, ti Levičarji vodijo tudi vlado. Stranka - SDS, ki je pomagala zrušiti DEMOS, pa je pretežni čas NAJVEČJA OPOZICIJSKA STRANKA. Škoda je res, da vedno zavladajo Levi. Nekateri so s tem zadovoljni???. Kdaj se bomo spametovali in spet delali in gradili SKUPNO - koalicijo DEMOS ???
MEFISTO
BARBARA RAKUN, lustracija ni bila mogoča. Lojze Peterle jo je zavrnil z besedami " Dovolj je bila ena revolucija". France Bučar pa ga je dopolnil: "Samo preko mojega trupla". Bučarjev pogoj je že izpolnjen, le Peterle si mora še premisliti in lustracija se lahko prične.
Igor Ferluga
Zmaga Demosa je na srečo bila, ampak tesna. Za marsikaj ni zadostovala. Ampak za izpeljavo najpomembnejšega, rojstvo nove države in to na zelo srečen način je pa zadostovala, čeprav pogosto za las, s parlamentarno večino enega ali dveh glasov.
Kraševka
Gospod Ferluga, res je šlo vse "za las". Verjetno je bilo to mogoče le s tedanjim predsednikom SKD in tedanjim PV - gospodom Peterletom, ki ni igral na zamerah, ampak je šel preko tega, le za SKUPNO DOBRO države Slovenije in tako prispeval k razvoju DEMOKRACIJE.
MEFISTO
Kraševka, še misliti si ne morete, kako malo je bila glede na vašo prestavo osamosvojitev odvisna od SKD, Motor osamosvojitve sta bili Slovenska demokratična zveza in Ssocialdemokratska stranka Slovenije. SKD se je , kot pravimo v ljudski govorici, le šlepala.
Rokc5
Glede na vse blokade s strani slovenskega režima so bile tako volitve, kot tudi plebiscit in osamosvojitev res čudež!
So se pa verjetno zbali ko sta se zgodila Nicolae in Elena Ceausescu ...
Takrat so sami po hitrem postopku pospravili Pepco Kardelj, ki je vse razkrila v znamenitem priznanju preko članka v Tribuni ...
Bilo je zelo napeto in vsi scenariji v igri.
Igor Ferluga
Zelo bi zanimalo vedeti, ali je bilo to, kar je bilo takrat objavljeno v Tribuni res napisala in poslala skesana Pepca Kardelj. Ker takih javnih skesancev med slovenskimi revolucionarji sicer žal ni bilo. Vsaj ne v prvi ligi. Niti med morilci ne. Niti med ovaduhi. Škoda. Tudi za njih, njihovo vest.
Peter Klepec
Po moje je SLO edina zahodnoevropska drzava, kjer vsi komunisticni spomeniki stojijo na svojem mestu. Ni jasno zakaj. Za vsak slucaj, da jih ne bi bilo treba eventuelno postavljati nazaj?
Kraševka
To o Pepci prvič slišim. Mislila sem, da je "odšla na svojo željo".
Igor Ferluga
Peter Klepec, najbrž slediš, da so bile pobude za odstranitev vsaj najbolj kričečih in umetniško malovrednih komunističnih spomenikov. Na prvem mesti Kidričevega pred predsedniško palačo oz. CD in Kardeljevega na Trgu republike ( pred parlamentov). Večine za to ni bilo mogoče dobiti. Niti za sprejetje resolucije Evropskega sveta o totalitarizmih kljub večkratnim poizkusom. Blagor tebi, ker živiš izven tega morastega prokomunističnega okolja sprevrzenih vrednotenj v interesu tega, da novi razred, ki je nastal v komunizmu, vzdržuje korita in moč in odloča, koga prepustiti zraven. Včeraj je "depolitizirana" nacionalna RTV v Tedniku in oddaji Marcela Št. Jr spet demonstrirala razkazovanje te absolutne dominantnosti. Med drugim ob intervjuvanju uvožene jugo-novinarke Saše Banjanac z nekim skrajno levim hrvaškim filozofom in aktivistom Horvatom, kjer sta se topila os navdušenja ob napovedovanju zloma kapitalizma in obolevanja Tita, saj tovariš gradi nek aktivistični center tik pod "znamenito" Titovo špiljo na otoku Visu. Oba sta bila navdušena, da so obiskovalci tam skoraj izključno Slovenci. Glej, PK, prosim, ne nas, vsaj nas tule na Domovini, obtoževati, da nič ne naredimo, kot da bi uživali v tem stanju. To stanje ni užitek, ampak čista mora in zanikanje vsega, kar je v slovenski in evropski tradiciji vrednega. Lahko tebi, ki si stran od tega.
Kraševka
Če so Zemljariča, bivšega šefa Jugoslovanskega izvršnega sveta in šefa udbe - pokopali pred nedavnim z vsemi DRŽAVNIŠKIMI ČASTMI, pokaže, da je Titov Komunizem še vedno vladajoči.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.