Člani sodnega sveta ostri: predlog sprememb zakonodaje s področja sodstva protiustaven

Na današnji novinarski konferenci je sodelovalo vseh 11 članov sodnega sveta tako iz vrst sodnikov kot zunanjih članov. Prepričani so, da je predlog sprememb zakonodaje s področja sodstva nepregleden, strokovno neustrezen in nevaren za pravno državo. Po besedah predsednice sodnega sveta odvetnice Urške Kežmah bodo, če vladajoči ne umaknejo spornih amandmajev iz novele zakona o sodnem svetu, vložili zahtevo za presojo ustavnosti.

Iz pojasnil Kežmahove, podpredsednika sodnega sveta vrhovnega sodnika Mateja Čujovića in višjega sodnika Andreja Ekarta izhaja, da skušajo ministrica za pravosodje Andreja Katič, predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević in predsednica odbora za pravosodje v DZ Lena Grgurevič (Gibanje Svoboda) z novelo zakona o sodnem svetu nedopustno poseči v pristojnosti sodnega sveta.

Gre za poskus zmanjševanja avtonomije in neodvisnosti tega organa ustavnega ranga. Med drugim bi po novem kar vrhovno sodišče namesto sodnega sveta na koncu lahko odločilo, kdo bo postal sodnik in kdo je najprimernejši za napredovanje na višje sodniško mesto.

Vrhovni sodnik Čujovič je kot nesprejemljive med drugim izpostavil določbe, ki povečujejo vlogo predsednikov sodišč pri izbiri kandidatov za sodnike, na način, da bi predsedniki sodelovali na sejah sodnega sveta, postavljali vprašanja kandidatom in celo razpravljali s člani sodnega sveta o izbiri. To je v nasprotju z mednarodnimi priporočili o transparentnosti v postopkih izbire sodnikov, poudarja. Kot pravi višji sodnik Ekart, gre skupek zakonskih sprememb v smeri nastrojenosti zoper sodni svet. »Glede na to, da je sodni svet neodvisni državni organ ustavnega ranga, bi bilo treba za njegovo ukinitev spremeniti ustavo.« Ker za to dvotretjinske večina v državnem zboru ni, so se vladajoči po njegovem lotili sodnega sveta drugače. S poseganjem in odvzemanjem pristojnosti. Poleg tega želijo narediti funkcijo člana sodnega sveta za neprivlačno.

Zunanji člani so po veljavni ureditvi odvetniki, notarji, profesorji prava in drugi uveljavljeni pravniki. Spremembe pa uvajajo nezdružljivost članstva s pridobitno dejavnostjo, kar pomeni, da bi zunanji člani lahko postali le upokojeni odvetniki, notarji, profesorji prava...

Ministrica za pravosodje Andreja Katič, predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević in predsednica odbora za pravosodje v DZ Lena Grgurevič (Gibanje Svoboda) skušajo z novelo zakona o sodnem svetu nedopustno poseči v pristojnosti sodnega sveta.

Ministričin nož v hrbet

Izpostavili so tudi, da so imeli ob sprejemanju zakonodaje več sestankov tako z ministrico Katičevo z njeno ekipo kot s predsednico odbora za pravosodje v DZ Grgurevičevo z njeno ekipo. Besedila so dlje časa usklajevali, na koncu so dali soglasje.

Toda na njihovo veliko presenečenje je nato ministrstvo za pravosodje v državni zbor poslalo povsem drugačne predloge. Dodajmo, da so jih tam koalicijski poslanci z Grgurevičevo na čelu odbora še dodatno »obogatili« z amandmaji, ki so v nasprotju z ustavo. Iz neusklajenega slabega predloga so naredili še bistveno slabšega. Kot kaže, je sodni svet naslednji na seznamu »malopridnih organov« v očeh sedaj vladajočih v navezi s sodniško oligarhijo (vanjo ne sodijo sodniki člani te sestave sodnega sveta), ki si prizadeva ohraniti oziroma še povečati svoj vpliv v sodstvu. Zato si skušajo sodni svet podrediti.