Davek na stanovanjske nepremičnine je davek na pravico do doma in poseg v ustavno jamstvo lastnine
Leta 2014 zakon o davku na nepremičnine ni prestal ustavne presoje, ustavni sodniki so ga razveljavili. Predlagatelji ocene ustavnosti so se sklicevali tudi na to, da nepremičninski davek prekomerno posega v ustavno jamstvo lastnine; odgovorov na te očitke ustavni sodniki v odločbi niso podali. Na to temo je nekaj več povedal Jan Zobec v svojem ločenem pritrdilnem mnenju. Spomnil je, da je lastnina ena od osrednjih ustavnih vrednot in eden od stebrov zahodne civilizacije. Na davčne posege v lastninsko pravico se osredotočamo tudi v tem članku.
Lastninska pravica je kot temeljna človekova pravica posebej varovana v skladu s 33. členom ustave. Ta določa, da je v Republiki Sloveniji zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Lastninska pravica zaradi svojega pomena in funkcije uživa visoko stopnjo pravne zaščite. Vendar pa je dopustno tudi omejevanje lastninske pravice same, in sicer zaradi kompleksnosti družbenega življenja, ki terja ureditev različnih možnih vplivov lastninske pravice na ostale pravice in pravne koristi, ter zaradi spoznanja, da mora imeti lastnina poleg uresničevanja premoženjske svobode posameznika tudi funkcijo v celotni družbeni skupnosti.
Ustava tako v 67. členu določa, da način pridobivanja in uživanja lastnine določa zakon na način, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka vloga. Država torej lahko z davčnimi obveznostmi posega v varstvo lastninske pravice in s tem vpliva tudi na možnosti svobodnega samouresničevanja. V razmerju med pravico do zasebne lastnine in davčno obveznostjo se pojavi vprašanje, ali je predpisovanje davčnih obveznosti treba šteti za poseganje v lastninsko pravico ali pa gre temu priznati le zmanjšan obseg pravnega varstva.
V dosedanjem razumevanju naše pravne ureditve je uveljavljena restriktivna interpretacija ustavnopravnega varstva, torej da določen del posameznikovega premoženja ni ustavno varovan kot zasebna lastnina in da lahko država (ob upoštevanju drugih ustavnih zahtev) s tem delom zasebnega premoženja – na temelju predpisovanja davkov – vanj posega zaradi zagotavljanja javnega interesa.
Ustavno sodišče (US) sicer poudarja, da 33. člen ustave varuje vse pravice, ki predstavljajo uresničevanje človekove svobode na premoženjskem področju, ter da ustava varuje lastninsko pravico kot posebno obliko materialne podlage za človekovo svobodo, ki naj skupaj z drugimi ustavnimi pravicami zagotavlja možnost svobodnega življenja, zadovoljevanja življenjskih potreb in osebnostni razvoj v družbi. Vendar pa US dodaja, da se hkrati uveljavlja spoznanje, da posameznikova svoboda na premoženjskem področju ne more biti neomejena, vezana le na posameznika – lastnika, ampak da se morajo pri izvrševanju te pravice upoštevati tudi interesi drugih članov skupnosti.
Če torej povzamemo stališča US: pravica do zasebne lastnine je ustavno določena kot človekova pravica v 33. členu, obveznost plačevanja davkov in drugih obveznih dajatev pa je sestavni del same lastninske pravice in torej nujno ne pomeni poseganja vanjo. Presoja, ali davek posega v pravico do zasebne lastnine in ali bo posameznik imel ustavnopravno varstvo te pravice, je (lahko) povezana z višino davka. »Navedena stališča so sicer postala del do sedaj ustaljene ustavnosodne presoje, vendar pa niso v celoti nesporna. Davčna obveznost namreč posega v premoženje posameznika, saj mu vselej izrecno nalaga, da se v korist države odpove delu svoje lastnine oziroma da svojo lastnino – praviloma izraženo v določenem znesku denarne vrednosti – nanjo prenese. V naravi davčne obveznosti je, da je vselej lahko predmet prisilne izvršbe,« je leta 2013 profesor na pravni fakulteti Erik Kerševan v svojem članku (Ustavne omejitve davčnega poseganja v lastninsko pravico, revija Javna uprava) opozoril, da je težko trditi, da se s tem, ko se posega v posameznikovo premoženje, le predpisuje način, na katerega lahko uživa svojo lastninsko pravico, oziroma da je v sami naravi človekove pravice do zasebne lastnine tudi to, da se mu lahko na podlagi predpisovanja davkov prisilno odvzame.
V nadaljevanju o porazdelitvi in pravičnosti davčnega bremena ter presoji na ustavnem sodišču. Z naročnino boste izvedeli vse.
Za ogled se:
Naroči se
Prijavi se
Želite prebrati ta članek?
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
Zadnje objave

Alma Mater v Washingtonu združila vodilne strokovnjake za umetno inteligenco

Na slabe razmere v zdravstvu opozarjajo tudi medicinske sestre

Globokomorskega plenilca so prvič opazili tako blizu površja

Zbor za republiko: 'Ne' manipuliranju o Izraelsko-Palestinskem konfliktu

Zakonodajna služba raztrgala predlog pravnice Urške

Velenjski svetniki so vložili pobudo za preimenovanje Titovega trga

Želijo povsem uničiti slovensko policijo?
Ekskluzivno za naročnike

Novo: 187. številka tednika Domovina

Domovina 187: Do tehnologije napovedovanja bolezni
Prihajajoči dogodki
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
Mednarodni festival Čili in čokolada
Video objave
Izbor urednika

Novo: 187. številka tednika Domovina

Domovina 187: Do tehnologije napovedovanja bolezni

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)

0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.