Delo: Vedno več učencev s posebnimi potrebami, prostora zanje pa ni

Uredništvo

7. 11. 2023 ob 20:38
2 komentarja

Špela Kuralt piše za Delo o tem, da so osnovne šole s prilagojenim programom po Sloveniji vsako leto bolj polne. Vse občine takšnih šol nimajo, zato tiste v večjih središčih pokajo po šivih. Šola pa otroka, ki ga k njim z odločbo usmeri zavod za šolstvo, ne sme zavrniti.

Ena od takih šol je OŠ Helene Puhar Kranj: leta 2010/11 so imeli 80 učencev, v tem šolskem letu pa jih imajo 162. »Delo v razredih je postalo zelo zahtevno. Sposobnosti učencev so zaradi različnih motenj (veliko jih ima v odločbah oceno, da imajo več motenj) precej nižje, kot so bile v letih, ko sem se zaposlil na šoli,« je povedal za Delo ravnatelj Janez Cuderman, ki je na šoli skoraj tri desetletja.

Z zavoda za šolstvo odgovarjajo, da se večje število otrok s posebnimi potrebami sklada z večjimi generacijami. Pritrjujejo pa opažanju Cudermana, da je med njimi več otrok z več primanjkljaji, ovirami oziroma motnjami.

Zavod za šolstvo po poročanju Dela med razlogi navaja poročilo OECD, v katerem piše, da je imela Slovenija leta 2015 najnižjo umrljivost dojenčkov med vsemi državami OECD: »Tudi zdravstvena stroka poroča o številnih dejavnikih (kasnejše prve nosečnosti, spremenjen način življenja, več rizičnih nosečnosti …), ki lahko vplivajo na povečanje števila otrok s posebnimi potrebami. Z vzpostavitvijo centrov za zgodnjo obravnavo se je povečala kvaliteta zgodnje diagnostike otrok, pri katerih se ugotavljajo odmiki od pričakovanega razvoja z zgodnjo prepoznavo in ustreznimi obravnavami ter vključevanjem v ustrezne programe.«

Celoten prispevek preberite na spletni strani Dela.

Izbrano za naročnike

Odgovor na članek: »Zatajili so me vsi, od Drnovška do Janše«: Podjetnik, ki mu je Slovenija dolžna 10 milijonov evrov, več tednov gladovno stavka

Bo že kako

Urban Šifrar priporoča branje, ki pojasnjuje različen odnos do komunizma in nacizma v naši družbi

Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

2 komentarja

BARBARA RAKUN

09. 11. 2023 13:21:33 0 Odgovori

Prvo in prvo otroci ki gredo čustveno zreli v šolo, ne bodo povzročali problemov. Devetletka je v našem šolskem sistemu največji problem in vemo, kdo jo je uvedel. Vemo, kdo obvladuje šolski sistem.
Otroci rabijo predvsem gibanje, ne pa sedenje na riti ne vem koliko ur v razredu. Ko je bila korona, so bile šole zaprte, namesto da bi bile odprte in bi se zunaj učili, vsaj v nižjih razredih. Vse znanje se da nadoknaditi, odnos med učiteljem in učencem se ne da, je zamujeno.
Redkokdo razmišlja v smeri, da je učitelj avtoriteta, da mora učitelj v razredu že na prvi uri vzpostaviti red, pravila, vzpostaviti dober človeški odnos z otroki. Tega po večini ni. Ravnatelji ne opravljajo svojega dela, pravijo "nič se ne da". Učitelji ne opravljajo v šoli svojega dela (ne mečem vseh v isti koš).
In povejte mi, ali je 5,5 leten otrok zrel za šolo? Trdim, da ni.!!!!! In to se kaže vedno in vedno znova po vseh osnovnih šolah.
Kot tudi 11-mesečni dojenček ni zrel za vrtec!!! To sem vedno trdila in vedno bom. Skrbi za družino v tej državi ni, preventive ni, izvajamo kurativo, ki gre v miljone, medtem ko bi z nekaj tisoči, desettisoči evrov preprečili, da bi se zadeve slabšale. Interesa za pametne, odločne ljudi ni, saj šola rabi ranljive, vodljive otroke in mladostnike.
Starši, kdaj se boste postaviti pokonci????

Andrej Muren

07. 11. 2023 20:28:32 0 Odgovori

Za časa moje mladosti, to je pred več kot 60 leti, so obstajale poleg običajnih šol le še pomožne šole za učence z nižjo inteligenco, ki niso zmogli slediti navadnemu pouku.
Danes imamo čedalje več neprilagojenih otrok, ki potrebujejo posebno obravnavo - dokaz, kako se kvari človeštvo. Vseeno pa sem mnenja, da se pretirava z etiketiranjem o neprilagojenosti.