Dr. Avbelj in dr. Teršek kritična do predvidenega nadzora ljudi preko mobilnikov: potegniti je treba zasilno zavoro!

People photo created by freepik - www.freepik.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Mega protikoronski paket med drugim predvideva tudi dodatna pooblastila za policiste pri omejevanju širjenja okužbe s koronavirusom in nadzoru nad upoštevanjem predpisanih ukrepov.

Policisti bi po novem lahko prepoznavali osebe po fotografijah, izdelovali fotorobote, postavljali cestne zapore, vstopali v stanovanja in brez sodne odredbe preko telefonov sledili državljanom, kar je v javnosti vzbudilo največ nasprotovanja.

Glede na predlog zakona bi ob predpisanih ukrepih (karantena ipd.) policisti posamezniku lahko sledili ob podanem pisnem soglasju, ta pa bi moral imeti vključeno oddajanje lokacije, imeti telefon ves čas pri sebi in sledenja lokacije ne onemogočati. Brez pisnega soglasja bi policisti lahko ukrepali drugače. Kaj to pomeni, zakon, o katerem bodo poslanci predvidoma odločali v sredo, nedvoumno ne pojasni.

Na Domovini smo za komentar predloga zakona prosili profesorja prava, dr. Mateja Avblja in dr. Andraža Terška. Oba sta do njega izjemno kritična.

Ugledna pravnika: Predlog je pretiran, nepotreben, preveč nedoločen in ustavno sporen


V prošnji za komentar predlaganega Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev pandemije, še posebej spornih 103. in 104. člena (predlog si lahko pogledate tukaj) je Dr. Matej Avbelj ocenil, da je zakonsko določilo pravno preveč nedoločno, nesorazmerno, pa tudi nepotrebno in kot tako ne ustreza zahtevam vladavine prava iz 2. člena ustave. Podobno je dejal tudi dr. Andraž Teršek, ki je morebiten nadzor nad lokacijo posameznika z nadzorom mobilnih telefonov označil za »sesutje vladavine prava«.

»Četudi bi, sledeč maksimi volenti non fit injuria - kdor soglaša, ne more biti prizadet - ustavnopravno lahko bila dopustna uporaba tovrstnega ukrepa v primeru soglasja prizadetega, pa mu sam kot državljan in pravnik v vsakem primeru ostro nasprotujem,« je dejal Avbelj.

"Bomo še liberalna ustavna demokracija ali pa morda vsestransko nadzorovani orwellovski svet?"


Kot je ocenil, gre ob tem tudi za »pomemben simbolni rubikon«, v kakšno družbo smo se po tej krizi pripravljeni spremeniti: »Ali bomo še liberalna ustavna demokracija ali pa morda vsestransko nadzorovani orwellovski svet. Ustavnopravno zasilno zavoro svobode je treba potegniti še preden bo zares prepozno,« je še izpostavil profesor evropskega prava.

Teršek je predlagan ukrep označil za pretiranega in ustavno več kot spornega. "Pristojnost policije, ali kateregakoli drugega represivnega organa, za vpogled v zdravstvene evidence ljudi, je nezaslišana nevzdržnost," je še poudaril pravnik, ki se posveča predvsem ustavnemu pravu, demokraciji, človekovim pravicam in družbenim vidikom prava. Opozoril je tudi, da je politika kaznovanja vseh zaradi vedenja peščice napačna in dolgoročno škodljiva politika.

Notranji minister Aleš Hojs o spornih členih zakona:
"Policija si v primeru anticovid zakona ne želi nobenih dodatnih pooblastil, nobenih dodatnih pristojnosti, zato da bi komur koli omejevala gibanje, zato da bi komur koli kratila njegove svoboščine ali da bi kakor koli posegala v človekove pravice.

Oba člena tega zakona (103. in 104.) sta v izključni in edini smeri spisana zato, da se prepreči nepooblaščena, predvsem pa nerazumljiva gibanja tistih, ki so okuženi, ki bi morali ostati doma, ki so v karantenah, pa tam niso, ampak se prosto sprehajajo.

Torej gre za to, da želimo s tema dvema členoma dati policiji pooblastila izključno za preprečevanje in zajezitev epidemije in pa za to, da v kar najkrajšem času to epidemijo zajezimo."


Dr. Andraž Teršek je pasti in morebitne stranpoti trenutno predlaganih sprememb sicer zapisal v komentarju, ki ga boste na Domovini v celoti lahko prebrali jutri.

Informacijska pooblaščenka: Gre za zlorabo soglasja, cilje lahko dosežemo tudi z anonimiziranimi podatki. Kritičen tudi Varuh človekovih pravic.


Do predloga je bila kritična tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je opozorila na ogroženost nekaterih demokratičnih standardov in temeljnih človekovih pravic. "Ukrepi morajo biti učinkoviti in nujni v okviru tega, kar je razumno v demokratični družbi, kjer je nedopustno posegati v informacijsko in komunikacijsko zasebnost posameznikov, če zasledovane cilje lahko dosežemo z dejansko anonimiziranimi podatki," se je odzvala.

"Že sama vsebina soglasja, ki de facto izključuje možnost preklica soglasja in vsebuje številne obveznosti in prepovedi za prizadetega posameznika, kaže na to, da gre za pravno zlorabo pojma soglasje," opozarja informacijska pooblaščenka, ki opozarja, da je policija podatke v preteklosti že pridobivala nezakonito, jih hranila predolgo, policisti pa so v zbirke podatkov vpogledovali brez pravne podlage.

Do predloga so kritični tudi pri Varuhu človekovih pravic. Izpostavili so, da tudi v izjemni situaciji ni dopustno vse. Posledice ob zavrnitvi soglasja po njegovem mnenju predvidevajo bolj invazivni poseg v svobodo gibanja ali osebno svobodo. Kot ocenjujejo, pridobivanje lokacijskih podatkov zagotovo ne more priti v poštev pri vsakem od ukrepov, ki jih je mogoče izreči po zakonu o nalezljivih boleznih. Obenem bi od zakonodajalca pričakovali, da posebej opredeli, pri izvajanju katerih ukrepov se lahko pridobiva podatke o lokaciji posameznika. Poleg tega pa se zastavlja tudi vprašanje hrambe tako zbranih podatkov in nadzora nad izvajanjem takšnega pooblastila.

Nadzor nad ljudmi s pomočjo telefonov nekatere države že uvedle, a obstajajo tudi svobodnejše alternative


Okuženih z novim koronavirusom in njihovim stikom so v preteklosti za nadzor nad ljudmi uvedle Kitajska, Južna Koreja, Tajvan, Hongkong, Iran in Izrael in Slovaška. Podobne ukrepe so sprejeli tudi v Singapurju, poleg Slovenije pa so osnutke zakonov, ki bi med drugim omogočali sledenje ljudem, pripravili tudi v Nemčiji, Veliki Britaniji in Italiji. Na sestanku o pomoči glede zajezitve koronavirusa pri Evropski komisiji so sicer že bili mobilni operaterji, ki za enkrat z vladami osebnih podatkov (brez sodne odredbe) ne delijo. Podobno je tudi v ZDA, kjer tovrstnih podatkov Google in Facebook trenutno ne delita z vlado

Sledenje telefonom sicer ni nekaj novega. Redno lokacijo na primer sledi Google. Raziskovalci po vsem svetu so do sedaj razvili že mnogo aplikacij, s katerimi uporabnik, okužen s koronavirusom lahko sam (bolj ali manj) anonimizirano deli svoje podatke o gibanju v času in prostoru, s katerimi zdravstvene delavce in druge ljudi opozori na morebitno okužbo, prav tako s pomočjo vprašalnika lahko sam identificira morebitno okužbo. V primeru širokega prostovoljnega deljenja informacij o gibanju, ki bi lahko rešilo številna življenja, ne gre za poseganje v zasebnost, temveč pomoč, kakršna je na primer darovanje krvi ali matičnih celic.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUN
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59
JUN
21
JUN
27