Dr. Matej Avbelj, Ius-info: Epilog Konference o prihodnosti EU
Dr. Matej Avbelj v komentarju na Ius-info piše o scenarijih po predlogih, ki jih je dala Konferenca o prihodnosti EU, ki je potekla leto dni.
Po njegovi oceni je prvi mogoč scenarij, da se sedaj ne zgodi nič, drugi, da bo več deset reformnih priporočil državljanov EU podlaga za spremembe dejanskega in/ali formalnega delovanja EU, kar bi bila po Avbljevi oceni najmanj tvegana pot. Tretji scenarij je, da bi bila Konferenca odskočna deska za spremembo ustanovnih pogodb. "To bi bilo mogoče uporabiti za poenostavitev nekaterih postopkov odločanja, zlasti v smeri še večjega premika od soglasja k odločanju s kvalificirano večino," ocenjuje Avbelj.
"Že dolgo vztrajam, da bi veljalo v okviru reformnega scenarija EU razmisliti o uniji koncentričnih krogov. Ta bi se iz evrskega območja postopno rahljala navzven in tako medse, v vsej njihovi raznolikosti, zajela vse ostale države članice in celo tiste, ki to niso. Prav to pa je tisto, za kar se je v svojem govoru ob zaključku Konference o prihodnosti EU zavzel francoski predsednik Emanuel Macron, ki se mu je, resda precej previdno, pridružil tudi nemški kancler," še piše Avbelj.
Po njegovi oceni bi tako uredili tudi položaj Ukrajine, zahodnega Balkana, Združenega kraljestva ter drugih držav, ki še posebej v kontekstu novega svetovnega reda sodijo v »evropsko skupnost«, ne pa tudi (že) nujno v Evropsko unijo – zato se zavzema za tretji scenarij, ki ga ocenjuje tudi kot najboljšega za Slovenijo.
Celoten prispevek lahko preberete na Ius-info.si.
Po njegovi oceni je prvi mogoč scenarij, da se sedaj ne zgodi nič, drugi, da bo več deset reformnih priporočil državljanov EU podlaga za spremembe dejanskega in/ali formalnega delovanja EU, kar bi bila po Avbljevi oceni najmanj tvegana pot. Tretji scenarij je, da bi bila Konferenca odskočna deska za spremembo ustanovnih pogodb. "To bi bilo mogoče uporabiti za poenostavitev nekaterih postopkov odločanja, zlasti v smeri še večjega premika od soglasja k odločanju s kvalificirano večino," ocenjuje Avbelj.
"Že dolgo vztrajam, da bi veljalo v okviru reformnega scenarija EU razmisliti o uniji koncentričnih krogov. Ta bi se iz evrskega območja postopno rahljala navzven in tako medse, v vsej njihovi raznolikosti, zajela vse ostale države članice in celo tiste, ki to niso. Prav to pa je tisto, za kar se je v svojem govoru ob zaključku Konference o prihodnosti EU zavzel francoski predsednik Emanuel Macron, ki se mu je, resda precej previdno, pridružil tudi nemški kancler," še piše Avbelj.
Po njegovi oceni bi tako uredili tudi položaj Ukrajine, zahodnega Balkana, Združenega kraljestva ter drugih držav, ki še posebej v kontekstu novega svetovnega reda sodijo v »evropsko skupnost«, ne pa tudi (že) nujno v Evropsko unijo – zato se zavzema za tretji scenarij, ki ga ocenjuje tudi kot najboljšega za Slovenijo.
Celoten prispevek lahko preberete na Ius-info.si.
Povezani članki
Zadnje objave
Jadransko morje postaja toplejše in dom novim vrstam
4. 7. 2026 ob 19:33
[Gledali smo] Najstarejši film o prvi ameriški svetnici
4. 7. 2026 ob 19:10
250. obletnica ustanovitve Združenih držav Amerike
4. 7. 2026 ob 16:06
Žiga Debeljak zapušča vrh SDH: uvod v revizijo poslovanja državnega premoženja?
4. 7. 2026 ob 13:28
Ekskluzivno za naročnike
[Gledali smo] Najstarejši film o prvi ameriški svetnici
4. 7. 2026 ob 19:10
Sicilijanska krompirjeva solata
4. 7. 2026 ob 12:41
Poletna vročica
4. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
2 komentarja
rasputin
Prihodnost Evrope si režiserji sprememb zamišljajo kot Združene države Evrope. Bruslej naj bi postal vsemogočna prestolnica centralistično vodenega imperija, države članice pa naj bi postale le nekakšne lokalne administrativne enote.
Ključne politike v bistvu že zdaj de facto sprejema bruseljska birokracija, v prihodnosti naj bi vedno večje pristojnosti Bruslja potrdili tudi de iure.
Peter Klepec
Ja, tako nekako kot je v SLO Ljubljana vsemogocna prestolnica, Spodnji Duplek, pa, to kar pac je.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.