Drastičen upad rodnosti kot razvojna preizkušnja

Število rojstev v Sloveniji s zadnjih letih drastično upada. Že leta 2023 je bilo nižje kot kadarkoli, številke za lansko leto pa kažejo nadaljevanje trenda. Slovenija je pred razvojno in civilizacijsko preizkušnjo, ki zahteva odgovoren pristop, je na seji pristojnega parlamentarnega odbora dejala poslanka SDS Anja Bah Žibert, ki je vladi očitala pasivnost na tem področju. Da se izziva zavedajo in da ga naslavljajo, pa zatrjujejo predstavniki vlade, ki poudarjajo, da je rodnost v Sloveniji kljub vsemu nadpovprečna glede na države EU.

Parlamentarni odbor za delo na pobudo poslank in poslancev SDS na današnji seji pretresa zaskrbljujoče demografske trende. Leta 2023 se je po podatkih Statističnega urada RS (Surs) pri nas rodilo 16.989 otrok, najmanj do tedaj. Na drugi strani je umrlo 21.540 ljudi, torej je bil naravni prirast negativen za 4551 ljudi. »Izgubili smo za eno občino ljudi,« je na seji ponazorila poslanka SDS Bah Žibertova.

Trend upadanja števila rojstev se je nadaljeval tudi v lanskem letu, saj se je rodilo 16.628 otrok. Negativen naravni prirast se je še povečal (na 4798), saj je umrlo 21.426 prebivalk in prebivalcev. Po napovedih Sursa bomo v Sloveniji do leta 2060 izgubili 300.000 prebivalcev oziroma »število prebivalcev v velikosti Ljubljane«, je pojasnila.

Izpostavila je tudi zaskrbljujoče podatke o izseljevanju mladih. V letu 2023 se je izselilo več kot 5300 prebivalk in prebivalcev, starih med 20 in 35 let. Povečini gre za dobro izobražene mlade, med katerimi se nekateri na tujem nato odločijo za številčne družine, je pojasnila.

Vlada je po njeni oceni na področju demografske politike brez idej in neambiciozna. »Ali pa ne vidi problema,« je dejala. Kot je dejala, še danes ne ve, v čem je bil smisel ukinitve urada za demografijo. Takšna poteza je toliko bolj nerazumna, ker je vlada na drugi strani močno povečala število ministrstev. Tudi drugi ukrepi pa po njenih besedah ne spodbujajo k izboljšanju kazalcev, pač pa jih le še poslabšujejo. Med drugim je opomnila, da Slovenija sodi med države z najnižjim deležem BDP, namenjenim družinski politiki, to je manj kot odstotek.

Država bo v letu 2025 družinski politiki namenila skoraj 500 milijonov evrov, kar je največ doslej, je odgovoril državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan. Problematike se na ministrstvu po njegovih besedah zavedajo in tudi izvajajo ustrezne ukrepe. Med temi je Juvan izpostavil 60 dni neprenosljivega dopusta za oba starška, krajši delovni čas za starše najmanj dveh otrok do osmega leta, brezplačen vrtec za drugega otroka, otroške dodatke in štipendije.

Poudaril je, da vsak ukrep na tem področju mora voditi k cilju, da »bo družina sreča, ne pa eksistencialna kriza«. Je pa Slovenija kljub padcu rodnosti po njegovih besedah v tem pogledu še vedno nadpovprečna, ko gre za države članice EU. Je pa sociološko gledano nižanje rodnosti po njegovih besedah tudi naravni rezultat razvoja. »Nizka rodnost ni anomalija, temveč posledica višje izobrazbe, urbanizacije, enakopravnosti žensk in ekonomskega razvoja,« je povedal Juvan.

Pritrdil mu je državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner, ki je izpostavil, da je v Sloveniji tudi pričakovana življenjska doba višja od povprečja. Med vladnimi ukrepi za izboljšanje položaja je navedel tudi številne načrtovane stanovanjske projekte.

Da bodo ti mladim pomagali, da se bodo hitreje osamosvojili in se lažje odločali, da bodo otroke imeli prej, je ocenila Tereza Novak iz Svobode. Kot je dejala, pa ne verjame, da bi k izboljšanju razmer lahko pomagal urad za demografijo. »To je stvar vseh politik,« je pojasnila.

A kot ugotavlja nekdanji direktor pozneje ukinjenega urada za demografijo Danilo Lončarič, stanovanja niti niso med bistvenimi razlogi za nizko rodnost, pač pa so to finančne omejitve in pomanjkanje časa. To velja tudi za razvite države.

Kot je poudaril, bi Slovenija potrebovala konsenz z ustavno večino, ki bi vprašanje demografije opredelil kot prioritetno za nadaljnji narodov obstoj. Financiranje bi moralo biti opredeljeno kot sistemski vir in ne bi smelo biti odvisno od vsakokratne politike. Pozval pa je tudi k razmisleku o ustanovitvi ministrstva za demografijo.