Je hormonska kontracepcija sodobno žensko res osvobodila ali le še bolj podredila?

V prejšnjem stoletju je zahodna družba doživela normalizacijo umetne kontracepcije. Ženskam in najstnicam je obljubljanja izboljšanje družbenega statusa, saj naj bi z njo pridobile svobodo nad lastnim telesom in plodnostjo ter doživele seksualno osvoboditev, primerljivo z moškimi.

Pa je res v vseh pogledih tako? POrtal Catholic News Agency je odgovor poiskal pri katoliški novelistki Fiorelli Nash.

Kontracepcija naj bi ženske osvobodila od zakoreninjene mizoginije, od kulturne nenaklonjenosti do žensk, oziroma njihovega zaničevanja. Slednjo naj bi poosebljala idealna gospodinja iz petdesetih let prejšnjega stoletja, od katere se pričakuje, da se mlada poroči, da svoje življenje posveti izključno domu in da svoje interese ukloni v prid interesov in ugodja moža.

Zagovorniki umetne kontracepcije trdijo, da s slednjo ženska osvobodi tovrstnih družbenih pričakovanj in se lahko svobodno odloči za kariero in poroko. S kontracepcijo lahko ženska po njihovem mnenju pridobi spoštovanje, ki si ga zasluži in izkoristi ves svoj karierni potencial potencial.

Desetletja kasneje slika  ni nič kaj svetla ...

V drugem desetletju 21. stoletja pa se zdi, da so sanje osamosvojene ženske, ki jih naj bi jih uresničila kontracepcija, v mnogih primerih daleč od realnosti.

Spolno izkoriščanje žensk in najstnic je na svojem vrhuncu, provokativno oblečene ženske se redno izrablja na reklamah za prodajo tako avtomobilov kot sendvičev.

Študije razkrivajo, da je skrb vzbujajoče število najstnic prisiljeno v spolni odnos s fantom, nič bolj spodbudna niso pričevanja spolnih zlorab med študenti. Tu je še pornografska industrija, ki je tako normalizirala razvrednotenje žensk v podrejenih, agresivnih seksualnih scenah, da ji vse bolj sledita še mainstream televizijski šovbiznis in filmska zabava.

Zgoraj navedena dejstva vzbudijo vprašanje: Bi lahko umetna kontracepcija saj deloma doprinesla k takšnem stanju?

Nasheva: kontracepcija spodkopava avtonomijo žensk

Fiorella Nash, katoliška novelistka, raziskovalka in vodja londonskega projekta Družbe za zaščito nerojenih otrok, meni, da kontracepcija škoduje ženski svobodi v družbi. Namesto da osvobaja ženske, družba s spodbujanjem kontracepcije zgolj spodkopava avtonomijo žensk. "Ustvarili smo situacijo, kjer je ženska, zato da bi bila enakopravna z moškim, svoje telo prilagodila moškemu," pravi.

Ironično se neskladje med obljubo kontracepcije po svobodi in nagnjenjem, da se ženske bolj dovzetne za prisilo - začne s plodnostjo. Nasheva opominja na tabletke, ki se jih predpisuje za celo vrsto stanj, od bolečih menstruacij pa do aken, ob tem pa se pogosto pozabi na njihov osnovni namen. "To namiguje na to, da ženska ne more nadzorovati svoje plodnosti," pravi.

S plodnostjo ženske ne bi smele manipulirati

"Plodnost je nekaj bistvenega za življenje ženske, z njo bi se morale ukvarjati, ne pa z njo manipulirati," dodaja. Nasheva poleg tega meni, da kontracepcija naredi ženske še bolj ranljive. Zgodbe moških, ki so zapustili noseče ženske, imajo dolgo zgodovino, v družbi kontracepcije pa ženski lahko še dodatno očitajo, da ni "kontracepcijsko pismena". Če bi le prebrala navodila na škatlici ...

50 odtenkov sive ne bi nikoli objavili v družbi, ki spoštuje ženske

Kontracepcija je tudi spodbudila rekreativno spolno aktivnost in opredmetenje žensk. "Knjige, kot je 50 odtenkov sive, ne bi nikoli ustvarili v družbi, ki spoštuje ženske," pojasnjuje Nasheva. "Zgodba zgolj odseva družbo, ki poveličuje zlorabo žensk," v kateri moški "Verjamejo, da imajo pravico vzeti tisto, kar si želijo. Če bi bile ženske res tako emancipirane, se takšne stvari ne bi smele dogajati."

Čeprav Nasheva upošteva napredek na področju pravic žensk, vseeno meni, da sta kontracepcija in splav na veliko načinov povečala število izzivov za ženske, s katerimi se morajo boriti v sodobni družbi.