Jeseniška postaja bo stala preko 170 milijonov. Postaji v Logatcu in Domžalah po 18 milijonov. Kje so še milijonske železniške postaje?
Prenova železniške postaje na Jesenicah se vse bolj draži. Tik pred parlamentarnimi volitvami aprila 2022 je bila ocenjena vrednost investicije 81 milijonov evrov. Vendar »jeseniška zgodba« ni edina. Tudi manjše postaje, kot sta denimo Grosuplje ali Domžale, dosegajo številke do 20 milijonov evrov.
Ocenjena vrednost celotne investicije nadgradnje železniške postaje Jesenice znaša skladno s potrjenim investicijskim programom 139,46 milijona evrov. Zagotovljeno je tudi sofinanciranje EU iz Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) v višini 56,56 milijona evrov, so nam sporočili z Ministrstva za infrastrukturo.
V letu 2024 je za investicije v javno železniško infrastrukturo v sprejetem proračun načrtovanih 372,76 milijona evrov, za vzdrževanje javne železniške infrastrukture pa 100,7 milijona evrov.
Jeseniška zgodba podražitev
Nenavadno je bilo že dogajanje pred pripravo investicijske dokumentacije za obnovo postaje na Jesenicah. Javni razpis za izbor izvajalca je bil objavljen februarja 2021. Na njem je zmagalo SŽ – Projektivno podjetje (ni lastniško povezano s SŽ) s ponudbo za 1,87 milijona evrov, čeprav je bila ponudba za 200 tisoč evrov dražja od konkurenčnega konzorcija. Z dodatnimi referencami za vodenje projekta si je izborilo dodatne točke in prišlo do posla, pozneje pa tudi do aneksa, vrednega skoraj 300 tisoč evrov.
V času vlade Janeza Janše je ministrstvo načrtovalo, da bi projekt izpeljalo med letoma 2023 in 2025. Cena: 81,2 milijona evrov. Mesec dni po volitvah se je projekt začel dražiti.
Ta cena je veljala kot uradna še vsaj do 14. aprila 2022. Še deset dni pred parlamentarnimi volitvami jo je Janševa vlada navedla na seznamu projektov, ki so se začeli v njenem mandatu. Toda že maja 2022, ko je opravljala le še tekoče posle, se je projekt prvič podražil. Razlog: na direkciji, ki jo je takrat vodila Ljiljana Herga, so naročili še potrjeno verzijo idejne zasnove projekta (IZP), ki naj bi upoštevala, da so se gradbene storitve po indeksu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v vmesnem času podražile za 25 odstotkov.
Junija lani, le nekaj tednov po nastopu nove vlade, so na direkciji prejeli predlog za podaljšanje roka dokončanja del in izvedbo dodatnih del. Šlo je za izdelavo načrtov arhitekture ureditve zunanjega ovoja postajnega poslopja, izdelavo načrtov nove električne napajalne postaje in druga dodatna dela.
Po zamenjavi oblasti je Hergovo na čelu direkcije zamenjal Bojan Tičar. Oktobra 2022 so na direkciji pridobili novo investicijsko dokumentacijo, ki je na več področjih razširila zahteve. Vse to je ob upoštevanju gradbenega indeksa vrednost investicije podražilo na 111 milijonov evrov, kolikor je njena uradna vrednost znašala konec oktobra 2022. Že do konca istega leta pa se je uradna cena povzpela na 126 milijonov evrov.
Najcenejši ponudnik Riko bi nadgradnjo železniške postaje na Jesenicah, katere vrednost je bila še konec lanskega leta ocenjena na 126 milijonov evrov, izvedel za 170 milijonov evrov. Najnižjo ponudbo je oddalo podjetje Riko, ki bi dela izvedlo za 170 milijonov evrov. Hrvaška Kufner Grupa je ponudila izvedbo del za 175,7 milijona evrov, VOC Celje pa za 179 milijonov evrov.
Z železniške postaje Jesenice je bilo leta 2022 odpravljenih okoli 180 tisoč potnikov. Za primerjavo: nadgradnja celotne ljubljanske železniške postaje, s katere so lani odpravili desetkrat več potnikov kot na Jesenicah, bo skupaj z ureditvijo tirov in peronsko infrastrukturo po napovedih stala 245 milijonov evrov.
Jesenice niso ne prve ne zadnje
V zadnjem času je bilo izvedenih več nadgradenj oziroma prenov večjih železniških postaj. Nadgradnja železniške postaje Grosuplje znaša dobrih 18 milijonov evrov. Tudi v Domžalah je železniška postaja sedaj vredna preko 18 milijonov evrov.
Vendar se zgodba ne konča pri tem. Kot so nam sporočili z Ministrstva za infrastrukturo je nadgradnja vozlišča Pragersko presegla 110 milijonov evrov. Ureditev železniške postaje Zagorje je narasla na skoraj dvajset milijonov. Pri tem je zanimivo, da so na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) sicer že 11. februarja 2022 prejeli ponudbo za izvedbo del, a je bila za več kot 6 milijonov evrov višja od projektne vrednosti. Konzorcij podjetij SŽ – ŽGP, CGP in GH Holding je namreč ponudil, da bo železniški postaji dal nov videz v zameno za 19.514.234 evrov. Po več kot dveh mesecih prvih pogajanj so se zato na DRSI odločili njihovo ponudbo zavrniti. Na koncu pa so očitno sprejeli njihovo ponudbo za 19,14 milijona evrov. Tako pravijo podatki, ki nam jih je posredovalo Ministrstvo za infrastrukturo.
Medtem pa se v Šentjurju zaključuje prenova železniške postaje za skoraj 7,5 milijona evrov. Pri tem je mala postaja Rače po obnovi vredna preko 4 milijone evrov.
Državni gradbinec za vse potrebe
Pri večini projektov se seveda pojavlja gradbeno podjetje GH Holding, ki po propadu konkurence slovi po pridobivanju državnih projektov. Gradbenemu podjetju GH Holding, ki je v lasti Blaža Miklavčiča, je pred kratkim uspelo pridobiti tudi posel v UKC Ljubljana. Potem ko je lani spomladi podpisalo pogodbo za energetsko sanacijo glavne stavbe, je zdaj v največji bolnišnici v državi prišlo do še enega velikega posla. Ministrstvo za zdravje ga je namreč izbralo za glavnega izvajalca celovite notranje prenove glavne stavbe.
Tako bo GH Holding med drugim zamenjal električno in strojno napeljavo ter naprave, prezračevanje in vrata. Opravil bo tudi vsa obrtniška dela. Projekt, ki ga bo GH Holding predvidoma izpeljal do maja 2026, bo po dogovoru stal 55,5 milijona evrov. Če k temu prištejemo še 53 milijonov evrov, ki jih bo podjetje dobilo za energetsko sanacijo glavne stavbe, znaša trenutna skupna vrednost obeh poslov skoraj 110 milijonov evrov.
12 komentarjev
Madison
Žiga Turk je izračunal (kar bi moral znati izračunati vsak slovenski davkoplačevalec!), da bi za 170.000.000€ vsakemu od 1000 dnevnih uporabnikov železniške postaje Jesenice (seveda pod pogojem, da bi jih biló 1000, kajti leta 2022 jih ni bilo niti 500 na dan!) lahko kupili Cliota za 17.000€. In to vsakih 10 let novega v naslednjih 100 letih!
(Izračun za brihtne podpornike golobistične vladne koalicije: 17.000€ x 1000 x 10 = 170.000.000€)
Ampak kupovanje Cliotov ni skladno z golobistično "zeleno agendo" - kajti na strehe 10.000 avtomobilov v individualni zasebni lasti Robi-Star-Solar ne bi mogel namontirati svojih fotovoltaičnih panelov...
... na strehe jeseniške in ostalih, z davkoplačevalskimi milijoni prenovljenih železniških postaj po vsej državi jih bo pa zlahka...
Andrej Muren
Jasno je, da se krade na debelo pri vseh prenovah. Treba bi bilo poiskati v tujini podobne primere prenov in njihovo ceno vzeti za referenčno vrednost.
IgorP
Ljubljana
05. 03. 2024 12:04:13
Edini komentar.
Slo folk je nor
Ga ne maram videt.
Pa spizdi že potem enkrat nekam! Samo smetiš tu gor!
Igor Ferluga
Zanimivo, kako tečejo preiskave sumov korupcije in klientelizma, kadar se zgodi čudež, da sploh stečejo. DELO danes navaja okoli 10 ljudi, ki da jih preiskujejo kot osumljene pri prodaji Litijske 51. Ampak glej, glej, na generalnega sekretarja SD Žiberta so že uspeli kar nekako pozabiti. A sem kaj napovedal pred tedni, kam bo to šlo in kdo je zaščiten? (Ker ima šef šefov Janković tesen odnos z njegovo babico, seveda.)
Ljubljana
Edini komentar.
Slo folk je nor
Ga ne maram videt.
Madison
Sosedje Hrvati so za približno 400 milijonov evrov zgradili Pelješki most. Za poplačilo teh milijonov je Evropska unija prispevala približno 85% iz evropske blagajne. Most so gradili Kitajci in ga končali v malo manj kot štirih letih, brez velikih zamud. Cena gradnje mostu in pristopnih cest se je zaradi pandemije in vojne v Ukrajini povišala za 10%, kar je pri tako velikem in zahtevnem projektu objektivno majhen dvig cene nad predvideno.
Medtem pa v Sloveniji.... ne zmoremo, nočemo ali ne znamo prevrtati druge cevi predora Karavanke do avstrijske meje v doglednem času?? Avstrijci so drugo cev do slovenske meje prebili že septembra 2021! Menda je prebijanje istega(sic!) gorskega masiva na slovenski strani mnogo mnogo zahtevnejše kot na avstrijski strani - pri čemer ne vemo, kaj je bilo tako zelo zahtevnega pri prebijanju flišnatega Markovega hriba med Koprom in Izolo, da se je gradnja tako silno vlekla in dražila ter bržkone niti v prihodnje ne bomo nikoli izvedeli, kaj bo tako zelo zahtevnega pri gradnji drugega tira, ko bo gradnja le-tega neverjetno zamujala ter se iz leta v leto še bolj neverjetno dražila.... dolgosti in cen gradnje ,"avtocestnega ,križa" pa raje ne bomo niti omenjali...
Tako gre to pri Slovencih - podobno kot pri Butalcih, ko so ti širili cerkveno poslopje v Butalah. Slednji so se namreč silno veselili, misleč da jim je z lastnimi močmi uspelo razširiti cerkveno stavbo - v resnici pa se je zgodilo zgolj to, da je lopov pokradel vse njihove suknje, medtem ko so Butalci od znotraj po butalsko potiskali cerkveni zid navzven!
Na podoben način lopovi Slovencem kradejo denar naravnost iz njihovih žepov, medtem ko si Slovenci utvarjajo, da so z lastnimi silami odlično obvladali gradnjo številnih zahtevnih objektov, kot je recimo npr. viadukt Črni kal. Če bi že takrat h gradnji povabili Kitajce...
omega
Vlaganje v stavbe železniških postaj ne bo prav nič povečalo števila potnikov. Vsaj tistih ne, ki vozovnico plačajo. Trenutno se itak upokojenski zastonjkarji lahko vozijo kamorkoli npr v Koper na kavo. V razmeroma redko naseljeni državi z razpršeno naselitvijo prebivalcev v zasebnih hišah ni mogoče pričakovati razmaha železniškega potniškega prometa. Tako je npr od Ljubljane skozi Domžale v smeri Kamnika ob cesti skoraj neprekinjena obcestna naselja, podobno v smeri Vrhnike in Grosuplja. Edina večja in tudi zelo potrebna naložba v Ljubljani bi bila nadkritje avtobusne postaje na sedanjem mestu. Naj še omenim , da je postaja v Jesenicah bila v vojni porušena in leta 1960 lepo obnovljena z marmorno fasado. V njej so bile v času SFRJ tudi obmejne službe, ki jih ni več. Postaje sploh ni treba nič prenavljati ker je razmeroma nova in v dobrem stanju.
Ljubljana
En ljubljanski dom za starejse ze vec let caka na obnovo !! Ki bi stala 2, 5 mio evrov.
NI DENARJA.
Ljubljana
Ferluga, 80 % butlov NIC NE VE O TEH POSTAJAH!
Ker jim na telefone leti vse zivo..
Buljijo, vidijo naslove , en drugmu so vsec.
Ne mislijo kaj berejo...zasvojeni.
Kaj pa ce je bil Rudnik reziran!?
Da folk to bulji kaksne postaje neki...
APMMB2
Za primerjavo naj navedem, da je medicinska fakulteta v Mariboru stala 40 milijonov.
Realist
Financiranje strank in reševanje nasedlih naložb gradbenih baronov stane ogromno denarja. Pranje denarja pri belem dnevu!
Pred očmi imamo krivce za inflacijo, za beg mladih v tujino in za razkroj države.
Igor Ferluga
Proklete barabe plenilske! Kradejo, kradejo in se bolj kradejo. Davkoplačevalski denar je za njih plen, na katerega imajo menda pravico, ker so na oblasti. Oni in njihova klientela. Kje je policija, kje pravosodje, kje mediji? A ja, Delo jih ne more razkrivati, ker je njihov lastnik in šef Stojan Petrič eden od teh, ki najbolj plenijo na teh aneksih, katerih edini namen je plenjenje. Kje so tisti, ki so razlagali domnevno grozo, kako mafija na jugu Italije v spregi s politiko na veliko kasira pri javnih infrastrukturnih projektih, nepremičninskem biznisu itn. Banda pokvarjena levičarska, ko to zdaj isto ali še huje počnejo slovenski plenilci na "pravi" politični strani, so pa tiho kot miške ali pa celo držijo vrečo pri početju!
P.s.: predsednik komisije za nadzor javnih financ Jernej Vrtovec bi pa lahko pojasnil, kaj počne oz. zakaj ne počne, kar bi mnogi pričakovali, da počne. Da bo varuh javnih financ kot zaupanega denarja davkoplacevalcev in bo preprečeval korupcijo in klientelizem. Njegova stranka je hotela ta funkcijo, čeprav bi po volilnih rezultatih bilo normalno, da pripade drugi stranki. Menda ni hotela komisije zato, da bi bil nadzor javnih financ neobstoječ oz.invaliden?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.